Antarktično območje je dom številnih živih bitij. Kiti, pingvini, tjulnji in orjaški lignji so le peščica vseh organizmov, ki sestavljajo ta edinstveni in bogati ekosistem. Zaščita tega dela morja pa ni pomembna le za tam živeče vrste, ampak vpliva na zdravje vseh oceanov, ki so za naš planet izrednega pomena.
Oceani ne oskrbujejo le milijonov ljudi s hrano, temveč so tudi glavni blažilec podnebnih sprememb, ki nam grozijo. Da jih bomo ohranili zdrave, potrebujemo mrežo rezervatov po vsem svetu. Prva priložnost za to bo že v oktobru, ko bo potekalo zasedanje komisije za Antarktični ocean, ki bo odločala o zaščiti največjega območja na planetu, t. i. Antarktičnega rezervata.
Dežela ekstremov
Antarktika, celina, ki prekriva južni pol Zemlje, je dežela ekstremov. Velja za najhladnejšo in hkrati tudi najbolj vetrovno celino. Tam je bila leta 1983 v ruski raziskovalni postaji Vostok izmerjena najnižja temperatura na Zemlji do zdaj, in sicer –89,4 stopinje Celzija. Nahaja se v mrzlem toplotnem pasu, zato je podnebje izredno mrzlo in suho. V njeni notranjosti pade le okrog 50 milimetrov padavin letno, kar je celo manj kot v Sahari, zaradi česar ji pravimo tudi ledena puščava. Antarktično ledeno površje vsebujejo okrog 90 odstotkov vse sladke vode na Zemlji, saj je kar 98 odstotkov njene površine prekrite z ledom, njegova povprečna debelina pa znaša 1,9 kilometra. Povprečna nadmorska višina je 2300 metrov, kar je največ med vsemi celinami.
Površina Antarktike se z menjavanjem letnih časov zelo spreminja. Poleti pokriva površino velikosti dveh Avstralij, pozimi pa se njena površina kar dvakrat poveča. Antarktiko delimo na Veliko (Vzhodno) in Malo (Zahodno), njena ločnica pa je Transantarktično gorovje.
Kjer živijo le znanstveniki
Čeprav so se ugibanja o njenem obstoju pojavljala že v antiki, je bila odkrita šele leta 1820. To je edina celina, ki nima ne prvotnih in ne stalnih prebivalcev. Danes na njej živi okrog 1000 znanstvenikov pozimi in okoli 4000 poleti v raznih znanstvenih in meteoroloških postajah, od katerih jih je največ postavljenih na Antarktičnem polotoku. To je območje, kjer Antarktika sega najbliže Južni Ameriki in je zato oskrba logistično najlažja.
Edinstveni ekosistem
Kljub ekstremnim življenjskim pogojem, ki vladajo v tej osupljivi deželi, pa Antarktika skupaj z morjem, ki jo obliva, predstavlja edinstveni ekosistem. Njen najprepoznavnejši predstavnik je sinji kit, največja žival našega planeta. Poleg njega na njej živijo še druge vrste kitov, tjulnjev, rib, ptic, dve endemični vrsti pingvinov (cesarski in adelijski) … Globine voda so življenjski prostor tudi kolosalnega lignja, ki velja za največjega nevretenčarju našega planeta, saj lahko v dolžino zraste tudi do 14 metrov.
Le slaba dva odstotka površine nista pokrita z ledom, kljub temu pa lahko na njej najdemo okoli 350 različnih vrst mahov, lišajev in alg pa tudi dve cvetoči rastlinski vrsti.
Ta del planeta pa ni pomemben le za živalske in rastlinske vrste, temveč njegova ohranitev in zaščita pomembno vpliva na zdravje vseh oceanov. Zavedati se moramo, da so naši oceani s tem, ko vsrkavajo ogljikov dioksid, glavni blažilci podnebnih sprememb, ki vedno bolj ogrožajo živa bitja na Zemlji.
Nikogaršnja last
Že v prejšnjem stoletju so države kazale interese za to območje, ki so ga med drugim uporabljale tudi za vojaške poskuse v času hladne vojne. 1. decembra leta 1959 se je v Washingtonu sestalo 12 držav. Te so podpisale sporazum o Antarktiki, ki je prepovedoval vojaško aktivnost in ji dal status znanstvenega rezervata, državam pa omogočil svobodno izvajanje raziskav. S tem dogovorom je Antarktika postala celina, ki ni nikogaršnja last, ampak pripada vsem.
Vendar pa antarktični sporazum preprosto ni bil dovolj ambiciozen pri zaščiti celine pred naftnimi in plinskimi vrtinami ali iskanjem rudnih nahajališč. Do tega je po številnih pobudah (tudi Greenpeacea) končno prišlo leta 1991, ko so se države dogovorile o okoljskem protokolu za zaščito Antarktike. Od takrat je antarktična celina zaščitena pred izkoriščanjem, česar pa, žal, ni mogoče trditi za ocean, ki jo obliva.
Kril, pomemben člen v prehranjevalni verigi
Industrija pomika izkoriščanje oceanov vedno bolj proti Antarktiki. Ena izmed teh je ribiška industrija, usmerjena predvsem na lovljenje krila (majhni raki), ki se uporabljajo za izdelavo olj in krme za gojene ribe. Ob tem se ne zavedajo, da kril predstavlja zelo pomemben člen v prehranjevalni verigi in da bi brez njega večina življenja tukaj izginila. En sam sinji kit zaužije kar štiri tone krila dnevno in bi zato pristnost industrije zanj pomenila boj za preživetje.
Največji morski rezervat
V težnji, da se zaščitijo tudi morja okoli Antarktike, je lani oktobra komisija za Antarktični ocean podpisala mednarodni sporazum o zaščiti Rossovega morja, ki je s tem postalo največji morski rezervat. Letos oktobra se nameravajo predstavniki sveta ponovno sestati z namenom, da se dogovorijo o zaščiti še večjega morskega območja, katerega površina bi znašala pet površin Nemčije. Temu ostro nasprotujejo različne vrste industrije, ki tukaj vidijo velik potencial in zato pritiskajo na svoje vlade, da do dogovora ne bi prišlo.
Skoraj polovica oceanov je zunaj meja držav, kar pomeni, da pripadajo vsem živim bitjem in so naša skupna odgovornost. Znanstveniki so izračunali, da bi morali čim prej zaščititi vsaj 30 odstotkov oceanov, če se želimo izogniti najhujšim vplivom podnebnih sprememb in zaščititi njihovo biotsko raznovrstnost. Uspeh sklenitve oktobrskega sporazuma bi pomenil zaščito največjega območja na Zemlji, obenem pa bi bil to pomemben korak k nadaljnji zaščiti oceanov. Zato je zdaj pomemben trenutek, da se civilna iniciativa aktivira, se upre glasovom industrije ter s svojo odločno podporo in delovanjem pozitivno vpliva k ohranitvi našega planeta.
Za ta namen se je Greenpeaceova ledolomilka Arctic Sunrise januarja odpravila na trimesečno potovanje proti Antarktiki. Posadka si skupaj z aktivisti, s fotografi, z ustvarjalci filmov, znanstveniki in novinarji iz vsega sveta prizadeva ta edinstveni ekosistem približati množicam ljudi po svetu. Tako bomo lahko v tem času vsi spremljali raziskovanje še prej neodkritih delov morskega dna, kolonij pingvinov, dokumentiranje vplivov podnebnih sprememb in ribištva.
Na stran okolja pa se lahko postavite tudi vi. Svoj glas podpore lahko oddate na spletni strani: https://act.greenpeace.org/page/18447/petition/1?ghde
POUDARKI:
– Zavedati se moramo, da so naši oceani s tem, ko vsrkavajo ogljikov dioksid, glavni blažilci podnebnih sprememb, ki vedno bolj ogrožajo vsa živa bitja na Zemlji.
– Antarktično ledeno površje vsebujejo okrog 90 odstotkov vse sladke vode na Zemlji, saj je kar 98 odstotkov njene površine prekrite z ledom, njegova povprečna debelina pa znaša 1,9 kilometra.
– Industrija pomika izkoriščanje oceanov vedno bolj proti Antarktiki. Ena izmed teh je ribiška industrija, usmerjena predvsem na lovljenje krila (majhni raki).
Avtorica: Neja Krajnc, Greenpeace
