Odpuščanje bi lahko poimenovali odločitev, da spustimo misli krivde, zamere, žalosti in zagrenjenosti na pretekli dogodek. Nekaj, kar nas ovira, spustimo, da bo lahko v naše življenje prišlo nekaj boljšega, kar nas bo spodbujalo. Z odpuščanjem spustimo stare zamere, prizadetost in grenkobo. Čas ob koncu starega leta in začetku novega nas energetsko še posebej podpre pri tem, saj je to pravi čas, da pustimo za seboj vse, kar nas omejuje.
Z neodpuščanjem se naše življenje vrti v negativnem vrtincu preteklosti. Ko odpustimo, končno zaživimo tukaj in zdaj. To pomeni, da gremo lahko naprej, in ko gremo naprej, nenadoma vse v našem življenju teče bolj gladko: izboljša se nam zdravje, odnosi, do sebe in drugih čutimo več spoštovanja in hvaležnosti, začnemo privabljati obilje vseh vrst ter srečo. Zato vam vaje, misli in dejanja odpuščanja v teh dneh še prav posebej priporočam. Morda spomin na neko dejanje ostane, a po odpuščanju nikoli ni več tako močan, da bi nas oviral, temveč je nekje zadaj, da nas obvaruje in spomni, ko je to potrebno.
ČE NE ODPUSTIMO, TRPIMO LE MI
Ko nas bližnja oseba prizadene, lahko negujemo jezo, zamero in misli maščevanja ali pa to osebo v mislih objamemo z odpuščanjem, se pomaknemo naprej in začutimo mir, veselje, upanje, hvaležnost ter najpomembnejšo silo, ki vodi in usmerja vse: ljubezen do sebe. Odpustimo zato, da osvobodimo sebe! Veliko vprašanje pa je seveda: kako?
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!