Ker smo nenehno obkroženi s pričakovanji o tem, kako naj bi živeli in se vedli, to v nas ustvarja negotovost in notranji boj, saj se v določenih okoliščinah ne moremo izražati po lastni volji. Poleg tega se soočamo z vrsto razočaranj, kadar se vse ne izide tako, kot smo pričakovali. Zato je čas, da se začnemo zavedati, da so vsa pričakovanja le iluzija in da je življenje brez njih veliko lepše in bolj preprosto.
Naša družba je prepletena z vrsto pričakovanj. Prva pričakovanja do nas začnejo gojiti starši, v času šolanja učitelji in naprej v službi nadrejeni. Pričakovanja postanejo tudi del partnerskih, sorodstvenih, prijateljskih in ostalih odnosov, s katerimi se srečujemo v življenju.
PRIČAKOVANJA DO SEBE
Ravno smo zakorakali v novo leto in ob začetku novega koledarskega leta si ljudje pogosto postavimo novoletne zaobljube. Polni optimizma smo prepričani, da bomo živeli bolj zdravo, več telovadili, pozitivno mislili in tako dalje. Toda najpogosteje nam načrt spodleti in vrnemo se na stare tirnice. Ko se naša pričakovanja do samih sebe ne uresničijo, nastopita občutek krivde in notranja graja. Lahko se počutimo nesposobne, ker nam ni uspelo. V trenutku, ko smo si postavili novoletne zaobljube, smo sicer bili optimistični in polni pričakovanj, a nas na koncu pričakovanja, ki smo jih ustvarili, pustijo razočarane in praznih rok.
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!