Vse je mogoče, ko imamo vero

Še do nekaj let nazaj sem bila prepričana, da sama nisem verna, saj se nikakor nisem mogla resnično povezati z nobeno meni poznano religijo, institucijo, obredi in navadami.  In to kljub temu, da čutim močno povezavo z Naravo, ki sem jo že od nekdaj po tihem občudovala, in Življenjem, na katerega sem pogosto naslavljala svoje monologe.

Odkar pomnim sem prepričana, da obstaja več kot zgolj s čutili zaznaven fizični svet in že otroške izkušnje so mi postregle z dokazi o obstoju za večino ljudi nevidnega, subtilnega duhovnega sveta. Tako ta del zame nikoli ni bil sporen. Prav zato sem rada zahajala v družbo filozofsko naravnanih debat, preučevala filozofska besedila in iskala meni zadovoljive odgovore na večna vprašanja: o smislu in bistvu življenja, od kod sem, kam grem, kdo sploh sem … Šele nekaj let nazaj sem spoznala, kako globoko je bila zakoreninjena moja zmotna predstava o veri in Bogu! Kako so bili moji pojmi med seboj pomešani in zlorabljene besede zaradi pritiska institucij vnaprej obsojene na propad. Da sem lahko šla naprej po svoji duhovni poti, sem morala spustiti privzgojene in naučene predstave o veri in religiji, omejujoče besede in moj upor do vsega, kar je bilo v mojih očeh povezano z vero. Vse je namreč imelo neki negativen prizvok. Sedaj vem, da sem enačila vero, religijo in institucijo, ki to izvaja.

Vse je točno tako, kot mora biti

In kako smešno se mi danes zdi vse to, ko sem spoznala, da že od nekdaj verujem in kako zelo sem pogrešala to priznanje. Verujem v Boga, verujem v Življenje in verujem, da se nam vse, kar se nam dogaja, dogaja v naše najvišje dobro. Drugo pa je, ali mi to vidimo in prepoznamo ali ne. To verovanje v nekaj večjega daje smisel mojemu življenju. In to kljub doživljanju življenjskih paradoksov – za razum seveda, saj je na nivoju srca vse vedno tako, kot mora biti. Vera zelo ugodno vpliva na moje počutje in dojemanje sveta. Še za posebej koristno pa se izkaže v težkih trenutkih življenja, ko me bodri in podpira, da čutim neki smisel, da grem lažje naprej. Da dam vse od sebe in ne odneham. Da kljub težavam vidim luč na koncu tunela.