Nekateri ljudje ob besedi sprememba začutijo krč v telesu, saj le te prinašajo negotovosti izven njihovega področja udobja in poznanega. Spet drugi se kot otroci veselijo vseh novosti. Sprememba lahko tako postane drama ali pa avantura. Kam se nagibate vi?
Ko se zavemo, da je vse minljivo, da vse pride in odide, potem je boj proti spremembam nesmiseln. To je tako, kot če bi plavali proti toku. Nima smisla, saj je sprememba edina stalnica v življenju. Vse pride in vse odide. To je zakon narave in to je igra manifestacije naše zavesti.
Narava podpira življenje na svoj način, in če ne posegamo v njene procese, se življenje odvije organsko in v najvišje dobro vseh.
Ljudje v večini z lahkoto opazujemo naravne procese živali in rastlin, ko pa se odvijajo spremembe v nas samih, pogosto izgubimo zaupanje. Ko se pojavijo ovire, se zelo hitro počutimo neprijetno in se začnemo spraševati, ali je to res prava pot. Zakaj se mi to ponovno dogaja? Zakaj imam občutek, da se vrtim v krogu? Kam vse to pelje? Pojavita se dvom in strah. Dvomimo vase in dvomimo v proces. Vklopi se ego, ki vsekakor ni naklonjen spremembam. Pojavi se potreba po vedenju in nadzoru. Naš ego potrebuje potrditev in dokaze, da je to prava pot. Zopet se aktivira staro prepričanje »Nisem dovolj …,« ki ovira proces rasti. Pogosto se zapletemo v nalepkah osebne identitete in pod pritiskom stresa vržemo puško v koruzo.
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!