Pred rojstvom smo v svojem notranjem bistvu doživeli popolno zlitje z mamo. Ob rojstvu se je spojilo s fizičnim telesom, morebiti se je to zgodilo v maternici že prej. Nenadna in nasilna ločitev ob rojstvu pa je prekinila stik z mamo. Če je porod potekal nežno in mirno, se je novorojenček takoj ponovno povezal z mamo tako, da so ga položili njej na trebuh in šok je bil verjetno nekoliko manj travmatičen. Novorojenček lahko ob tem pomisli, da je to res strašljivo in si želi vrnitve nazaj v maternico. Zaradi prekinjene povezave z mamo se počuti žalostno ali pa se sprašuje, zakaj se mu to dogaja. Trije različni odzivi na travmo, s strahom, jezo ali žalostjo, že oblikujejo našo osebnost.
Lahko da je bila travma prisotna že v času nosečnosti, ko je mama doživljala stres, otrok morebiti ni bil zaželen ali pa so bili zapleti v nosečnosti ali pri porodu. Če je porod potekal brezhibno, novorojenček domneva, da je življenje enostavno. Če je bil porod dolgotrajen in zapleten, domneva, da je življenje počasno in zahtevno. Lahko postane oseba, čigar dejavnosti morajo biti kompleksne in počasne, ker tako pač je. V primeru carskega reza pa novorojenček najverjetneje še ni bil pripravljen na rojstvo. Kasneje v življenju se bo upiral, naporom se bo izogibal in bo vztrajal pri tem, da si vzame čas.
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!