Različni strokovnjaki pravijo, da obstaja zelo velika verjetnost, da v sebi nosite travmatski odziv, zaradi travmatskega dogodka, ki ga je doživel nek vaš prednik in v katerem niste bili prisotni vi – prisotni pa so lahko bili vaši starši, stari starši in/ali drugi družinski člani oz. predniki.
V telesu in podzavesti ujete travme so pogosto razlog, da se ne premaknemo naprej v življenju. A če se želimo osvoboditi negativnega doživljanja in sprostiti blokade, je potrebno ustvariti prosto pot energiji v podzavesti in telesu. To gre bolj zlahka, če se znamo povezati s podzavestjo (in ko imamo dober stik s telesom).
Medgeneracijske travme
»Molk (o bolečini) je le redko učinkovita strategija za njeno zdravljenje. Trpljenje se bo pozneje znova pojavilo in se izrazilo v strahovih in simptomih poznejše generacije.«
“Dokler ne odkrijemo sprožilnega dogodka v naši družinski zgodovini, bomo podoživljali strahove in občutke, ki ne pripadajo nam – nezavedne delce travme – in mislili bomo, da so naši.”
Pripoveduje Mark Wolynn, avtor knjige Podedovane družinske travme in istoimenske metode za osvobajanje od negativnih vplivov prednikov.
Nosimo vsi medgeneracijska travme?
Različni strokovnjaki iz področja pravijo, da obstaja zelo velika verjetnost, da v sebi nosite travmatski odziv, zaradi travmatskega dogodka, ki ga je doživel nek vaš prednik in v katerem niste bili prisotni vi – prisotni pa so lahko bili vaši starši, stari starši in/ali drugi družinski člani oz. predniki.
Pri travmi je značilen intenziven stres, ki ga človek doživlja in le-ta ostane zapisan v telesu in podzavesti, če se ne predela. Takšen stres pusti v telesu in podzavesti posledice (najmanj čustvene stiske in bolečine), ki se zapišejo globoko v notranjost in tam ostanejo, dokler se ne predelajo in razrešita bolečina in stiska. Vse to rezultira v čustveno-vedenjskem doživljanju in avtomatskem odzivu, ki se prenaša naprej. Naslednje generacije odziv le prevzamejo in se prilagodijo – sploh se več nihče ne sprašuje, zakaj in od kje in ali je škodljivo ali ne, preprosto se po tem „scenariju“ le „živi“ in spletajo odnosi. Življenja potomcev pa postajajo vse bolj zapletena, odtujena, stiska je vse večja. Dokler se ne najde nekdo, ki začne zadeve razreševati in ozaveščati ter končno spreminjati. In, hvala bogu, tega je vedno več…
Medgeneracijska travma je torej „energijska kepa“, v kateri je obtičala čustvena bolečina, stiska in, ki posameznika še danes usmerja v avtomatiziran čustveno-vedenjski odziv.
Kdo nosi medgeneracijske travme?
Medgeneracijske travme verjetno nosimo vsi, bolj ali manj, odvisno od zgodovine družine in prednikov. Vojne, lakota, epidemije, družbene krize, zlorabe, skrivnosti, odvisnosti, nesrečne ljubezni, zakoreninjena prepričanja o moških, ženskah, rasah, državah, izločeni, zavrnjeni družinski člani, posledice odraščanja v disfunkcionalnih družinah (fizične, spolne, čustvene zlorabe), skrivnostni ljubimci, splavi …
Vse to je v paketu medgeneracijskih ali podedovanih družinskih travm. Vprašajmo se, koliko tega je bilo v naši zgodovini?
A kar je ključno, prenaša se tisto, kar je bilo nerazrešeno, neizrečeno, v skrivnost zavito in je takšno ostalo, zaradi hude stiske in čustvene bolečine.
Iz te perspektive na nas vplivajo: starši, stari starši, sorojenci (vključno s pol – brati/sestrami in danimi v posvojitev), splavljeni in mrtvo-rojeni otroci, strici in tete, ter pra-dedki/babice s posebno težko usodo (vir Mark Wolynn).
Negativne in slabe izkušnje in/ali travme prednikov in iz otroštva lahko ustvarijo globoko zakoreninjena prepričanja o sebi in svetu. Gre za prepričanja, do katerih običajno ne moremo dostopati na zavestni ravni. Tako na hipnoterapijah pogosto pridemo do prepričanj (o sebi/svetu, odnosih), za katerega se klientu (na zavestni ravni) sanjalo ni da ga ima in je ključno vplivalo na njegove odnose – po prepoznavi se lahko začne sprememba…
Običajno se aktivira cel odziv in odziv telesa, sprožijo se podobne misli, strahovi, čustva, občutki in zato se vrtimo v istih krogih (v katerih se je morda vrtela že naša mama, oče, dedek, babica…) in se lahko tudi vedno znova počutimo ranjene podobno ranjene. Gre za naučen avtomatizem.
Kako preko medgeneracijske travme in do notranjega miru?
Strokovnjaki pravijo, da je trenutno najbolj poznan in raziskan prenos medgeneracijske travme preko DNK, bolj natančno preko sprememb DNK.
Na svojih seansah spoznavam, da se le-te intenzivno „oglašajo“ v različnih odzivih našega telesa. Kot hipnoterapevtka delam s podzavestjo in nezavednim, vendar sem s časom spoznala, da je potrebno v proces spremembe vključiti tudi telo, ki je od duhovne, mentalne in čustvene ravni zadnja faza procesiranja in integriranja spremembe. Ker so blokade zaklenjene tudi v telesu, je v njem potrebno ustvariti prosto pot energiji. To pa ne gre zlahka, če z njim nismo v stiku.
Morda to ne velja za vsakega, ampak praksa in osebne izkušnje mi kažejo prav to. Vendar pa je telo potrebno vključiti s podporo ustreznih tehnik. Odkrila sem, da so pri tem (v moji praksi) najbolj učinkovite somatske tehnike, saj je tudi z vidika somatskih pristopov travma torej zapisana v našem telesu in na celični ravni.
V tujini že lahko najdemo različne oblike somatskih terapij za razreševanje travm, tegob in za rast. Sama sicer izvajam hipnoterapijo, v katero vnašam elemente somatske praske (link: https://mojcakoprivnikar.si/ponudba/somatska-hipnoterapija/). Z njo raziskujemo podzavest preko telesa, ki izraža globoko boleče izkušnje (npr. travmo iz otroštva, od prednikov) in ponuja tehnike za celjenje. Gre za mehak, postopen proces spreminjanja. Začne se z bistvenimi osnovami – stik s telesom, šele nato vse ostalo.
Čas je, da predelamo stiske in sebi damo tisto, kar so si naši predniki močno želeli: na koncu vedno pridemo do brezpogojne ljubezni, sprejemanja, razumevanja, sočutja, zaupanja, topline, miru…
Tako danes lahko v nas, našem telesu še vedno živi nepredelan strah naše mame, osamljenost babice, nemoč dedka, destruktivna naravnanost očeta, izločenost strica, in prav danes tukaj in zdaj imamo priložnost, kot še nikoli do sedaj, da te nepredelane občutke, blokade, strahove prepoznamo in jih objamemo z ljubeznijo, jim naklonimo sprejemanje, mir, sočutje in tako osvobodimo sebe, svoje bližnje in prednike…
Zapisala: Mojca Koprivnikar
Certificirana hipnoterapevtka
Izvajam: Transpersonalno hipnoterapijo, hipnoterapijo z elementi somatske prakseMožnost brezplačnih konzultacij
Vse informacije: www.mojcakoprivnikar.si
Vir: https://psychcentral.com/.
Vir slik: Pixabay.com
Knjiga iz članka:
Podedovane Družinske Travme je knjiga izdana leta 2020 avtorja Davida Johna Wrighta, ki poleg odkrivanja korenin travm drži jezik v šahu glede resničnih preizkušenj in bolečin, povezanih z družinsko intergeneracijsko izkušnjo.
Avtor se loti izzivalnih telepatskih obdobij, prežetih strahom in plodnega navdiha, ki nam omogoča, da se soočimo z osebnim in družinskim preteklosti, kar je bistvenega pomena za našo duševno ter psihično zdravje in po njegovem iskanju srečnejšega prihodnosti.
Revolucionaren pristop k preoblikovanju travmatične dediščine, ki se v družinah prenaša iz generacije v generacijo.
Več na https://cangura.com/knjigarna/knjige/podedovane-druzinske-travme/