Pred petdesetimi leti marsikoga izmed nas še ni bilo na tem svetu, pa tudi marsičesa, kar mi uporabljamo vsak dan, še niso uporabljali. Internet ni bil prisoten, dostop do informacij je bil omejen. Pa vendar je peščica zavednih že takrat zaznala, da se mednarodna trgovina ne razvija v prid proizvajalcem in uporabnikom, ampak peščici tistih, ki nadzorujejo kapital. Zato je zasnovala sistem, ki temelji na pravičnem plačilu za opravljeno delo tistim, ki so določeno surovino pridelali ali izdelali izdelek.
KAVA – PRVA IN NAJPOMEMBNEJŠA SUROVINA PRAVIČNE TRGOVINE

Prva surovina, na katero so se osredotočili, je bila kava. Ta surovina je namreč tista, s katero se, takoj za nafto, na svetu trguje največ. In še danes je to najpomembnejša surovina tega alternativnega sistema, ki temelji na desetih načelih. Ta načela med drugim zagotavljajo dolgoročno sodelovanje, plačilo socialnih premij, ki služijo razvoju proizvajalcev, pomoč pri razvoju izdelkov in dvigu produktivnosti kmetijskih površin ter plačevanju avansov, da bi se izognili zadolževanju.
Po drugi strani sistem zahteva tudi, da lastniki zemlje svoje delavce plačujejo pravično, da so ženskam in moškim zagotovljeni enaki pogoji, da ni vključenega otroškega dela ter da vsi zaposleni delajo v primernih delovnih pogojih (osemurni delavniki, primerna zaščitna oprema, primerni prostori za delo ipd.). Hkrati morajo proizvajalci zaščiti tudi okolje, v katerem delujejo.
Ta sistem so poimenovali pravična trgovina ali »fairtrade«. Nastal je z namenom zaščite proizvajalcev iz najrevnejših držav sveta, a danes načela pravične trgovine vse bolj veljajo tudi za delavce in proizvajalce v razvitih državah, kjer so si položaj najmočnejšega pogajalca pridobile trgovske verige.
MEDNARODNE TRGOVSKE VERIGE
Velike mednarodne trgovske verige so si moč zgradile na ramenih potrošnikov, ki v imenu udobja in nizkih cen najraje zavijejo prav v trgovske centre, namesto da bi s svojimi nakupi podprli lokalne proizvajalce in specializirane trgovine. Najboljša trgovina je namreč tista, ki se odvije med prebivalci in proizvajalci, ki se med seboj poznajo, saj je na ta način preprečeno kakršno koli izkoriščanje. Če pa se v trgovini izmenjujejo dobrine, ki so nastajale daleč stran od naših oči in zaznav, je izkoriščanje tako ljudi kot okolja hitro spregledano. Potrošnika namreč prepriča nizka cena, ki mu daje navidezen občutek, da si v tistem trenutku lahko privošči več. Iz situacije pa potrošnik ne zna razbrati pasti, v katero se je ujel. Ne razume namreč, da lahko samo kratek čas živimo na račun zdravja, življenja in dobrobiti drugega, kajti ta situacija je vse bolj prisotna tudi pri nas. Ko namreč sprejmemo dejstvo, da je naše delo večvredno od dela nekoga drugega, ne bo trajalo dolgo, preden bo nekdo drug imel občutek, da je njegovo delo večvredno od našega, in bomo mi v položaju, ko nas ne bodo več cenili. In takrat bodo naši izdelki in storitve na trgu praktično brez vrednosti, tako kot so danes skoraj brez vrednosti izdelki in storitve proizvajalcev iz držav svetovnega juga.
NAJPOGOSTEJŠI IZDELKI V PRAVIČNI TRGOVINI
Med najpogostejše izdelke prištevamo kavo, kakav (čokolado), čaj, riž, bombaž in banane. Za te izdelke preprosto nismo več pripravljeni plačati cene, ki bi pokrila vse stroške pridelave, transporta in še marže trgovin. Zato trgovine neusmiljeno pritiskajo na proizvajalce, da znižujejo stroške proizvodnje, in na ta način posredno vplivajo na to, da proizvajalci izkoriščajo svoje delavce, ki so velikokrat že v sužnjelastniškem odnosu. A trgovine se niso ustavile pri pritisku na proizvajalce iz držav daleč od naših oči, temveč vse bolj pritiskajo tudi na lokalne proizvajalce. Zato smo velikokrat priča norostim, kot je ta, da je česen iz Kitajske cenejši od česna, pridelanega v Sloveniji. In v takšnih primerih sploh ne gre več za kakovost, ampak samo še za ceno, ki jo v veliki meri plačajo prav ljudje in okolje, ki so vključeni v pridelavo. Na dolgi rok pa ceno plačamo mi vsi, saj uživamo manj kakovostne pridelke in kupujemo izdelke s krajšo življenjsko dobo, ki velikokrat slabo vplivajo tudi na naše zdravje zaradi pretirane uporabe kemikalij, ki so prisotne v vseh fazah pridelave, predelave in izdelave ter kasneje tudi pri transportu in ohranjanju barv in svežine na policah.

PRAVIČNA TRGOVINA
Prav zato je bila vzpostavitev sistema pred petdesetimi leti v bistvu precej vizionarska poteza, saj takrat ti odnosi še niso bili tako jasno vidni in izraženi kot danes. Še danes pa ta sistem ponuja edino močnejšo alternativo mednarodnemu trgovinskemu sistemu in ga opominja, da je njegovo delovanje nepravično in predvsem nelogično, saj celotno tveganje prelaga na proizvajalce, spodbuja prekomerno izkoriščanje okolja in ljudi in je zato trajnostno nevzdržno. Alternativa – pravični trgovinski sistem – predstavlja delujoč primer, ki dokazuje, da je izmenjava dobrin in storitev pod drugačnimi pogoji izvedljiva in vzdržna. To vsak dan dokazujejo tisti, ki se odločajo za nakup izdelkov iz pravične trgovine, v prvi vrsti zato, ker so ti izdelki bolj kakovostni, in šele nato, ker zagotavljajo, da v procesu pridelave, predelave ali izdelave ni bil izkoriščan nihče, niti ljudje niti okolje.
10 NAČEL PRAVIČNE TRGOVINE
WFTO – World Fair Trade Organization oziroma Svetovna organizacija za pravično trgovino – določa deset načel, ki jih morajo organizacije pravične trgovine spoštovati pri svojem vsakodnevnem delu. WFTO spoštovanje teh načel nadzira in jih tudi naprej razvija:
- Vzpostavljanje možnosti za ekonomsko nepriviligirane proizvajalce: podpora najrevnejših proizvajalcev.
- Transparentnost in preglednost finančnega poslovanja: pošteno in odprto poslovanje s partnerji.
- Trgovinsko partnerstvo: osredotočenje na pošten, kontinuiran in dolgoročen odnos.
- Krepitev zmožnosti: razvijanje znanja proizvajalcev in vzpostavljanje možnosti za trgovanje z izdelki.
- Promocija pravične trgovine: ozaveščanje o pravični trgovini in obveščanje, od kod prihajajo izdelki.
- Plačilo poštene cene: zagotavljanje, da proizvajalci za svoje delo dobijo pošteno plačilo. To se določi preko dialoga, krije pa stroške proizvodnje in primerno in enakopravno plačilo za delo, po možnosti tudi predujem.
- Enakopravnost spolov: zagotavljanje enake možnosti in plačilo za moške in ženske.
- Delovni pogoji: zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev, v skladu s pravom in lokalnimi normami.
- Otroško delo: spoštovanje Konvencije ZN o pravicah otrok kot tudi lokalnih družbenih norm.
- Okolje: zagotavljanje, da so materiali, izdelki in prevoz narejeni ob skrbi za okolje.
Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji
