Vesna Neferamis, intuitivna umetnica
JE MOŽNO SPREGOVORITI Z DUŠO?
Zavedamo se, da obstajamo.
Seveda, saj dihamo, živimo, se prehranjujemo, bivamo …
Marsikdo pa se vseeno sprašuje, ali obstaja še kaj, česar ne poznamo, vidimo, slišimo, saj se včasih počuti drugače, kot da je v nekem svojem svetu.
Tu in tam do nas pride informacija, sporočilo, besedilo, novička … o nečem drugačnem, nevsakdanjem.
Dostikrat jo spustimo mimo, včasih pa se zgodi, da se nekaj premakne, se nas dotakne od znotraj.
In slišimo.
Odkar obstaja človeštvo, se ukvarjamo s pojmom »Duša«.
Umetniki smo ob ustvarjanju vedno povezani z njo, Dušo. Izbrala sem veliko začetnico, saj je resnično neprecenljiva, naš najlepši del.
Prebiranje pesmi, poslušanje čudovitih melodij in opazovanje umetnin, ob katerih se prebudijo globoki občutki, naznanjajo, da se je um umaknil Duši.
Kako vemo, da smo v stiku z Dušo?
Izgine prostor. Čas ni pomemben. Srce utripa v ritmu pesmi. Srečni smo.
Vidimo lepe stvari okoli sebe. Zaznamo prečudovit sončni zahod. Želimo biti del tega, del doživljanja, ne spustimo mimo ničesar, kar nas v tistih trenutkih navdihuje.
Duša je, vsaj zame, bistvo, zaradi katerega se je vredno odreči nalaganju podzavestnih programov, ki jih sprva doživljamo kot nujne pri občutku varnosti in sprejeti spontanost, igrivost in radost.
Kaj je »dušni zapis«?
Med obiskom Izraela leta 2010 sem zadnji dan prejela močno intuitivno sporočilo, naj udeležencem predam sporočila Duše. Sporočilo je bilo premočno, da bi ga lahko ignorirala, zato sem upoštevala napotke in to naredila. Takrat so se začeli »Dušni zapisi«.
Prihajajo kot slike, filmi, zgodbe, ki jih prevedem v razumljivi jezik in jih opisujem tako, kot jih vidim, čutim …
Zanimivo je čutiti Stik s svetom, v katerega redkokdaj vstopamo.
Za nikogar, ki mu prevajam sporočilo, ne vem, kdo je.
Če so osebe prisotne v prostoru, sem obrnjena stran, tako da jih ne vidim. Toda povratne informacije in pogovori po dogajanju mi dajejo vse več občutkov hvaležnosti, da to lahko počnem.
Odstirajo se tančice, osvobajajo je blokade, marsikaj nerazrešenega se razrešuje že ob stiku, seveda pa je zaželeno, da se sporočilu posvetimo večkrat, saj naenkrat nismo sposobni predelati toliko informacij.
Ozračje v prostoru je neopisljivo. Čutimo prisotnost duhovnega sveta, varnost, toplino …
Marsikdo je globoko ganjen ob predaji sporočila.
Kako nam dušni zapis lahko pomaga?
Včasih se znajdemo pred odločitvijo, pa ne vemo točno, katera smer je tista prava, ali pa premišljujemo o tem, zakaj se določene stvari ne zgodijo tudi v našem življenju. Morda celo iščemo namig iz duhovnega sveta, a ne vemo, če slišimo prav.
Ko smo pripravljeni, se zgodi. Vse. Karkoli.
Dušni zapis je stikalo, s katerim premaknemo smernice življenja proti spremembi, na katero smo pripravljeni.
Neguje našo notranjost, boža z besedami, vibracijo in občutki, po katerih hrepenimo.
Včasih je dovolj, da se zavemo, da delamo prav, četudi nam zunanji svet sporoča, da se motimo.
Kako se človek lahko sam poveže s svojo Dušo?
Čim večkrat se je potrebno posvetiti sebi. V razmišljanju, opazovanju, prepoznavanju …
Duša obožuje lepoto, naravo, navdih in umetnost.
Obožuje nas, ko smo srečni.
Pomaga nam do zavedanja, da smo vredni vsega dobrega.
Kadar se resnično želite povezati s svojo Dušo, vas bo »poklicalo« nekaj, kar radi počnete, ustvarjate, doživljate.
Bodite srečni, iskreni do sebe, preprosti v svojih željah.
In dopustite, da vas kdaj pocuka za rokav in popelje malce stran od vsakdanjih stvari.
NA SVOJI STRANI, LEPEM OZADJU, KOT PESEM
Nežno hodi po tej Sveti Zemlji, kjerkoli že Si.
Ne veš, kje vse Si že bil-a, koliko smrti in rojstev doživel-a … in kje morda ležijo kosti telesa, ki Si ga nekoč pustil-a tam.
Vračaš se v sanjah, spominih …
Živiš eno Življenje, a v mnogih odtenkih.
Nikoli … ne pustiš preteklosti za seboj.
Nikoli … zares ne veš, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.
Nikoli nisi zares tu … in zares tam … ker Si povsod.
Raztezaš se … čez oboke vesolja … in tvoja misel doseže veliko več, kot si misliš.
Včasih se vrneš v tiste kraje, kjer si doživljal-a najlepše Ljubezni … da oživiš spomin na Njo.
Včasih se rodiš na drugem koncu sveta, da v miru … v času enega življenja, razbereš vse skrivnosti iz kamenčkov Tvojega mozaika, ki ga sestavljaš več življenj.
Žalost, nepojasnjena in skrivnostna … preplavlja vsako Tvojo celico.
Duša pomaga izpirati staro bolečino, ki odhaja …
Veš, da ne spiš sam-a, četudi je postelja videti prazna.
Veš, da te slišimo, tudi takrat, kadar jočeš v tišini.
Veš, da obstajajo kraji s Tvojimi spomini, a so dostikrat zamegljeni od predstav o tem, kaj je mogoče in kaj ne.
Nič ni … samo od tu.
Nič ni .. samo od tam.
Vse je.
Vse … Si.
Ne verjemi več tistim, ki zatrjujejo, da ne moreš naprej, četudi so korak pred teboj.
Samo videti je tako.
Morda smo … Tebe… zaustavili z Namenom, da vidiš, kar Ti je namenjeno.
Ne upiraj se vedenju v globinah, privrelo bo na površje, pa če dovoliš ali ne … kajti od tam, do Izvornega dela Tebe … je stoletja dolga pot, ki čaka … čaka na drhtenje, dovolj močno, dovolj silovito, da se končno odprejo vsa vrata.
Prihaja … Nova Zora Človeštva.
Ostanite budni, čuječi … prisotni.
Spanja je bilo dovolj.
Dovolj, da so se Duše umirile od vsega, kar smo jim povzročili z nevednostjo in nejevero.
Prihaja nova Zora …
Tista, ki je ne bo napovedalo Sonce … temveč dobro znani, tisočletni Stik … ki končno lahko potolaži naša nepojasnjena Hrepenenja.
Čutiš.
Slutiš.
Vem, da Veš.
