Naš način življenja je v marsičem mnogo udobnejši od življenja naših prednikov: smo bistveno bolj mobilni, deležni smo izjemnih možnosti za povezovanje, na voljo so vse mogoče izbire. A cena tega udobja je visoka: zaradi lažnega občutka samozadostnosti izgubljamo stik z naravo, katere neločljivi del smo. In dolgoročno se ta račun ne more iziti v dobro človeka. Zato je modro ohranjati in negovati povezavo z naravo. Zelo preprost in učinkovit način je potepanje.
Tega smo se že kar malo odvadili, morda pa so v nas ostali še kakšni sledovi vzgoje, ki ni ravno podpirala takšne dejavnosti. Slabe vesti glede potepanja se lahko odkrižamo, če potepu dodamo cilj, iz potepa pa tako nastane izlet. V raznoliki Sloveniji imamo na pretek odličnih ciljev, zato so tudi izleti lahko krajši ali daljši, prilagojeni razpoložljivemu času, vremenu, razpoloženju … Informacij o obiska vrednih naravnih in kulturnih zanimivosti ne manjka. Kaj vse lahko izbrskamo na svetovnem spletu! Morda celo preveč, da smo le zmedeni. Tudi knjižne police se šibijo od teže vodnikov po Sloveniji. Tako je v knjigi Skriti biseri Slovenije nanizanih 60 namigov za spoznavanje manj znanih obrazov Slovenije.
Zadnji med njimi, Klevevške Toplice, katerega opis povzemam, je prav primeren za obisk v hladnih dneh, ko naravni topli izvir že od daleč zagledamo po meglici, ki se dviguje nad vodo. Torej, na pot proti Šmarješkim Toplicam in še naprej v dolino Radulje!
Termalni izvir
V srednjem toku Radulje se potok prebija skozi kratko sotesko v triadnih apnencih ob vzpetini, na kateri so ruševine gradu Klevevž. Grad je bil zgrajen v 13. stoletju in so ga leta 1942 požgali partizani. Ostale so le ruševine gradu, gospodarsko poslopje in ostanki parka.
Izvir se skriva pod gričem z grajskimi ruševinami. To so Klevevške toplice. Termalni izvir ob vznožju slapišča Radulje je zajet v betonski bazen in ima temperaturo 21 do 25 o C. Toploto vode najbolj občutimo v hladnih zimskih dneh, ko se nad gladino dvigujejo meglice in si v vodi lahko pogrejemo premrle roke.
Nekoč so pri izviru prali perilo, sedaj pa je kljub majhnosti priljubljeno kopališče. Vode iz izvira se nato pridružijo Radulji v plitkem jezercu nekdanjega mlina in žage.
Zveneče pečine
Ob slapišču Radulje je speljana pot proti grajskemu posestvu in razvalinam. Voda prijetno šumlja, zato nekateri izvajajo ime Klevevž iz nemške besede ‘Klingenfels’ – zveneče pečine.
Pod gradom je zanimiv jamski sistem. Razmeroma blizu sta vhoda v Zgornjo in Spodnjo Klevevško jamo, vendar nista povezana, čeprav potekajo rovi le nekaj metrov narazen. Še več, raziskave jamarjev Jamarskega kluba Železničar, objavljene leta 1989, so pokazale, da gre za povsem ločena sistema. Zgornja jama je suh, 209 m dolg nekdanji vodi rov, brez večjih stranskih odcepov in poteka od severa proti jugu. Spodnja Klevevška jama ali Ajdovska jama je bistveno bolj razčlenjena in aktivna, torej jo še vedno oblikuje voda. Največja posebnost jame je več manjših hipotermalnih izvirov s temperaturo vode do 21 o C. To je v Sloveniji edini znani primer termalnega izvira v jami. Poleg tega je pomembno zatočišče in prezimovališče več vrst netopirjev. Zaradi nerodnega dostopa pa odsvetujemo obisk obeh jam.
Dostop:
Z avtoceste Novo mesto – Brežice zavijemo pri odcepu proti Šmarješkim Toplicam in nadaljujemo do Šmarjete. Skozi naselje sledimo glavni cesti do naselja Zbure. V izrazitem desnem ovinku zavijemo levo (oznaka: Grič pri Klevevžu). V naslednjem križišču peljemo naravnost in pri prvem odcepu zavijemo levo navzdol do Klevevža. Tam je možnost parkiranja. Lahko pa nadaljujemo mimo kmetijskega posestva do vasi Grič, kjer nas tabla usmeri na stezo, po kateri se spustimo do izvira.
Avtor: Peter Škoberne
Prispevek je povzet iz knjige, ki jo je izdala Mladinska knjiga, Skriti biseri Slovenije
