Robert Zupančič, hipnoterapevt, radiestezist in bioterapevt
DUHOVNA REGRESIJA V PRETEKLA ŽIVLJENJA IN V ŽIVLJENJE MED ŽIVLJENJI
Kaj je pravi smisel življenja? Zakaj sem tukaj? Kakšno je moje dušno poslanstvo? Kaj se zgodi, ko umremo? Ali obstajajo pretekla življenja, ki vplivajo na moje sedanje življenje? Zakaj v življenju doživljam težave in mi gre vse narobe? Zakaj imam občutek, da sem obstal na mestu in se ne zmorem premakniti naprej?
Vsa ta in še mnoga druga vprašanja si v nekem trenutku v življenju začne zastavljati večina ljudi. Največkrat se to zgodi takrat, ko človek začne doživljati različne težave, ki jih ne zna razrešiti in ne najde vzroka zanje, ko se sooči s pomanjkanjem ali boleznijo, pa tudi takrat, ko se vanj naselita praznina in občutek neizpolnjenosti. Do takšnih čustvenih stanj običajno pride zato, ker človek ne zadovoljuje vseh svojih osnovnih potreb, temveč večinoma samo materialne. Vendar imamo ljudje poleg teh tudi duševne in duhovne potrebe. Duševne potrebe nam zagotavljajo zadovoljstvo in dobro počutje, že pri teh pa se pri večini zatakne, saj kakovostno zadovoljevanje duševnih potreb zahteva čustveno kompetenco oziroma zmožnost upravljanja s seboj.
Ker pa so nas že od otroštva učili, kako upravljati stvari zunaj sebe in s tem zadovoljevati izključno materialne potrebe, duševnih potreb večina ne zna zadovoljevati, zato običajno pri tem improvizirajo, kar pa na koncu ne pripelje do želenih rezultatov. Človek, ki večinoma zadovoljuje samo materialne potrebe, je usmerjen zgolj v preživetje. Pomembna mu je kariera, družina, materialne dobrine ter samopotrditev na ravni ega. Tak človek čuti potrebo po integraciji s socialnim okoljem oziroma družbo, ki pa je polna zahtev, meril in ne podpira razvoja človekove individualnosti, zato se kmalu začne razvijati občutek neizpolnjenosti in identiteta žrtve, ki vodi v izgubo osebne odgovornosti ter iskanje krivca izven sebe.
Velja osnovno pravilo, da višje potrebe, kot so zadovoljene, bolj srečen in zadovoljen je človek. Tako pridemo še do duhovnih potreb, ki pa jih večina ne zadovoljuje, vendar ne samo zato, ker tega ne zna, pač pa predvsem zato, ker se jih niti ne zaveda. Težava je tudi v tem, da ljudje duhovne potrebe večinoma povezujejo z vero in cerkvijo, zato se jim ne zdijo pomembne. Drugi menijo, da jih zadovoljujejo že s tem, ko berejo duhovno literaturo ali pa se ukvarjajo z meditacijo, jogo in drugimi tovrstnimi praksami. Vendar pa to ne drži, saj zadovoljevanje duhovnih potreb pomeni razvoj zavesti in potencialov, kar je neposredno povezano tudi s preostalimi osnovnimi potrebami, za katere velja, da nobena ni pomembnejša od drugih, temveč so vse enakovredne.
Kaj moramo storiti, da bi se v našem življenju začelo uresničevati dušno poslanstvo?
Da bi torej bili avtentični in živeli iz sebe, moramo doseči stanje, za katerega so značilni individualnost, življenjska spontanost, odprtost za nove ideje, ustvarjalnost, občutek izpolnjenosti, zaupanje procesom življenja, lahkotnost bivanja, miren in osredotočen um, delovanje v sedanjem trenutku ter sledenje intuiciji, ki vodi v izzive in uspeh. To pa lahko dosežemo samo tako, da zadovoljujemo tudi duhovne potrebe, kar pomeni, da moramo vzpostaviti razmere, v katerih prebiva duša. Le-ta se lahko razvija samo skozi izkušanje materialne resničnosti, pri čemer potrebuje ustrezne pogoje. Ustrezne pogoje zagotovimo tako, da se osvobodimo vplivov, ki nas zadržujejo v pogojeni resničnosti, v kateri delujemo iz vzorcev, privzgojenih jedrnih prepričanj in temeljnih pogojnih odzivov, ki jih usmerjajo motivacijska gibala našega lažnega Jaza. Ta gibala se razvijejo v otroštvu v procesu primarne in sekundarne socializacije. Nato pa sledi še integracija z bazičnim Jazom, na katerega je pripeta duša s svojim poslanstvom.
Da bi dosegli deidentifikacijo z lažnim Jazom, je najprej potrebno samospoznanje, ki je tudi rdeča nit vseh duhovnih tradicij. Poenostavljeno povedano to pomeni, da dojamemo, kdo v resnici smo: telo, ki ima dušo, ali duša, ki ima to telo. Z drugimi besedami, dojeti moramo, da nismo to, kar vidimo v ogledalu, ampak smo v resnici večna, neminljiva bit, ki prebiva znotraj telesa in mu daje življenje. Telo brez duše je mrtvo, enako pa duša brez telesa ne more izkušati materialne resničnosti. Oba sta med seboj tesno povezana in tvorita celoto, kljub temu pa je potrebno samospoznanje, da se osvobodimo iluzij lažnega Jaza, s katerimi nas prepričuje, da smo to telo.
Zakaj je to tako pomembno? Predvsem zato, ker se dušno poslanstvo ne more uresničevati v našem življenju, dokler ne dosežemo samospoznanja svoje prave narave. Vse dotlej nas skozi življenje »na avtopilotu« usmerja lažni Jaz, ki ga je Jezus označil za »slepca, ki slepca vodi, in oba padeta v jamo.« Pravzaprav je večina težav, ki jih ljudje doživljajo, posledica vplivov lažnega Jaza, ki ga definirajo občutki jeze, strahov, nezadovoljstva, sovraštva, žalosti, pomanjkanje samozavesti, nizka samopodoba itd. To vodi v izgubo osebne moči, zaradi česar ljudje čutijo pomanjkanje energije, imajo težave s samodisciplino, težijo k odlašanju in prelaganju ter postanejo brezvoljni, brezciljni, apatični in depresivni.
Samospoznanje lahko dosežemo z duhovno regresijo v pretekla življenja in v življenje med življenji
Samospoznanje lahko dosežemo na različne načine, od katerih sta najbolj znana dolgoletni asketski način življenja in obsmrtna izkušnja zaradi klinične smrti. Prvi način ni najprimernejši niti sprejemljiv za zahodnega človeka, drugi pa je nevaren in ga tudi redki doživijo. K sreči obstaja še en popolnoma varen in učinkovit način, ki vodi v samospoznanje. To je duhovna regresija v pretekla življenja in v življenje med življenji, ki se jo izvede v hipnotičnem stanju. V tem stanju se preiskovanec poveže z dušno zavestjo, v kateri so shranjeni vsi dušni spomini na pretekla življenja, ki jih je duša že živela. Michael Newton, doktor svetovalne psihologije in hipnoterapevt ter avtor knjižnih uspešnic Potovanje duš in Usoda duš, je razvil unikatno metodo, s katero se preiskovance popelje tudi v čas, ki ga duša preživi v duhovni dimenziji med dvema inkarnacijama. Ta globoka izkušnja preiskovancu skozi podoživetje smrti v enem od preteklih življenj omogoča samospoznanje resnice o svoji pravi naravi, osvobodi pa ga tudi primarnega strahu pred smrtjo, ki za večino ljudi predstavlja ultimativni konec življenja.
Koristi regresoterapije
V regresiji v pretekla življenja in v življenje med življenji klient podoživi enega preteklih življenj, ki še vedno vpliva na njegovo sedanje življenje ali pa je povezano z njim. Tako lahko klient podoživi kakšen dogodek, ki je vodil v smrt v enem prejšnjih življenj, kar omogoča, da nekatere s tem povezane težave izginejo, ali pa se občutno zmanjšajo. Stari občutki krivde in različne zaobljube, ki jih je duša prinesla v zdajšnje življenje, so lahko zelo moteči in igrajo vlogo pri mnogih težavah z nepojasnjenimi vzroki, vendar pa zdaj niso več potrebni, zato jih lahko z regresoterapijo razrešimo in opustimo. Občasno se tudi zgodi, da klient v sedanjem življenju občuti nepojasnjene fizične simptome, ki jim vzroka ne zmore določiti niti medicina, v regresiji pa se izkaže, da je to posledica dogodka v enem preteklih življenj, v katerem je regresiranec doživel travmatično smrt zaradi umora, nesreče itd., s čimer je v njegovem sistemu še vedno ujeta čustvena energija. Ta se lahko sprosti skozi ponovno podoživetje tega dogodka, kar predstavlja odločilen korak k osvoboditvi.
Opomba uredništva: regresoterapija je alternativni pristop brez znanstvene potrditve. Če imate telesne simptome, se najprej posvetujte z zdravnikom.
Naša življenja močno zaznamujejo tudi medsebojni odnosi, ki pa so včasih lahko problematični in vodijo v medsebojne spore in zamere. Razlogi, da se z nekaterimi ljudmi preprosto ne ujamemo ali jih ne prenesemo, so lahko povezani z dogodki v enem preteklih življenj, saj se dve duši redko ujameta po naključju. Življenje s partnerjem, ki nas ne razume in smo z njim v sporih, ali pa sobivanje s šefom v službi, ki nam greni vsakdan, ima lahko svoje zametke v odnosih, ki smo jih imeli s temi ljudmi v preteklih življenjih. Karmično pogojeni vplivi namreč niso omejeni s časom in prostorom, temveč jih prenesemo v naslednja življenja, kjer jih imamo možnost razrešiti, odpraviti in opustiti. Namesto da se v sedanjem življenju zapletamo v prepire in ostajamo ujeti v slabih odnosih z drugimi, se lahko odločimo raziskati globlje vzroke, ki morda ležijo onkraj meja sedanjega življenja. Tako jih razrešimo na kreativen in učinkovit način, ki bo izboljšal kakovost našega življenja.
Kaj se vse doživi v regresiji v pretekla življenja in v življenje med življenji?
Medtem ko regresija v pretekla življenja omogoča odkrivanje izvorne travme, čiščenje občutkov krivde, sproščanje starih čustvenih energij in razjasnitev vzroka, pa regresija v življenje med življenji klienta odpelje naravnost v osrčje duhovnega sveta in mu omogoči raziskati svojo pravo dušno naravo. Srečanje z dušami umrlih je lahko izjemno tolažilno za tiste, ki so pred kratkim izgubili koga od bližnjih in se sprašujejo, ali je z njimi vse v redu, kar še posebej velja, če je bila smrt posledica kakršnega koli tragičnega dogodka ali samomora. Nadalje regresiranec odkrije, kdo so njegovi pravi duhovni prijatelji v dušni skupini in razišče povezave z njimi, razkrijejo pa se tudi morebitni dušni dogovori, ki jih je z njimi sklenil še pred utelešenjem v novo življenje. Regresija omogoča tudi srečanje s svojim osebnim duhovnim vodnikom, s katerim preiskovanec pregleda preteklo življenje in poišče povezave s sedanjim življenjem. Sreča se tudi z višje razvitimi duhovnimi bitji, t. i. Svetom starešin, s katerimi ovrednoti svoje sedanje življenje in poišče odgovore na mnoga vprašanja, ki si jih zastavlja. Duhovni vodniki mu dajo tudi mnoge druge življenjsko pomembne nasvete, ki mu pomagajo, da bi sedanje življenje dokončal čimbolj kakovostno in skladno s svojim dušnim poslanstvom ter namenom tokratne inkarnacije. Klient razišče vzroke za izbiro sedanjega življenja in okoliščin, v katerih se je rodil, razkrije pa se mu tudi namen tokratne inkarnacije in naloge, ki jih mora opraviti.
Regresija v pretekla življenja in v življenje med življenji po metodi dr. Michaela Newtona je edinstvena izkušnja, ki omogoča vpogled v zasmrtje, kjer duša preživi čas med dvema inkarnacijama. Daje globok uvid v lastno pravo naravo, ko se človek zave, da je v resnici nesmrtna bit, ki preživi fizično smrt telesa in nadaljuje svoje življenje na duhovnih ravneh, dokler se ponovno ne utelesi v novo zemeljsko življenje, katerega smisel je razvoj zavesti in potencialov.
Za nadaljnje branje
Rdeča nit članka je samospoznanje. Knjiga Spominjanje sebe (Rdeči Sokol, Robert Moore) se ga loti z vprašanjema: »Sem zdaj prebujen/-a? Kako to vem?« Več naslovov za začetek duhovne poti je v našem vodniku knjige o duhovni rasti: s katero začeti.
