»Skril se je za masko hladnosti in neobčutljivosti. Da ne bi razžalostila še hčerke, si je nadela vesel izraz. Razkošje, ki ga tako radi razkazujejo, je samo krinka za notranjo praznino. Strgal ji je masko, da se je pokazal njen pravi obraz.« Ljudje si nadevamo in snemamo maske, tako kot si nadevamo in odlagamo oblačila. Tako kot obleka še ne naredi človeka, tudi maska ne zakrije njegovega pravega jaza. Zakaj se torej maskiramo?
Zakrivanje, prenarejanje, pretvarjanje, da smo nekaj drugega kot v resnici, prikrivanje resničnih dejstev za tančicami (ali stenami) izmišljij in laži – vsa ta igra je sestavni del življenja od začetka človeštva. Prikazujejo nam jo različne veje umetnosti. Je temelj vsake kriminalke; čar daje tragedijam in komedijam; popolna, brezmadežna iskrenost je za literaturo zanimiva samo v kombinaciji s svojim temnim nasprotjem.
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!