Pojem stres v vsakdanjem življenju uporabljamo vse pogosteje, predvsem pa takrat, ko se nam zdi, da so bremena, ki nam jih nalaga življenje, pretežka in se ob tem sprašujemo, ali bomo kos vsem težavam in pritiskom. Statistični podatki kažejo, da več kot 40 odstotkov ljudi zboli za določeno boleznijo ravno zaradi stresa, zato je več kot očitno, da naš organizem v boju s stresom nujno potrebuje pomoč.
Danes je stres predvsem psihične narave
Stres nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati. Če so se naši predniki srečevali z nevarnostmi, povezanimi s trenutnim preživetjem, pa se danes srečujemo predvsem s psihično ogroženostjo, ki je v prvi vrsti rezultat hitrega tempa življenja in tekmovalnosti. Odzivi v telesu na neki dražljaj nastajajo popolnoma enako kot v preteklosti, razlika pa je v tem, da je danes večina stresnih situacij psiholoških in ne fizičnih. Nekoč je stres, ki je bil posledica delovanja elementarnih sil, resnično pomenil pripravo na boj ali beg. Za sodobnega človeka je to neučinkovit odgovor, ker se na vsakodnevne strese ne more odzvati niti z enim niti z drugim načinom. Posledica je nenaravno zatiranje čustev, misli, govora in dejanj, kar vse pogosteje pripelje do depresije.
Človek je tisto, kar misli
Človekovo telo in psiha sta v odnosu, ki ga medicina imenuje psihosomatski odnos. Misli, čustva in okoliščine, ki prijajo našemu telesu, izzovejo prijetno stanje naše psihe in delujejo pozitivno tudi na fiziološke reakcije v telesu. Negativni vplivi, ki jih izzove stresna situacija, pa seveda delujejo na psiho in telo prav nasprotno. Statistični podatki kažejo, da več kot 40 odstotkov ljudi zboli za določeno boleznijo zaradi stresa in da je večina obiskov pri splošnem zdravniku zaradi posledic stresa. V zadnjem času tako znanost kot tudi statistične navedbe k poglavitnim vzrokom obolevanja dodajajo tudi stanje depresije, ki je sicer nekaj popolnoma drugega kot stres, odziv organizma pa je pogosto enak. Človek ni le tisto, kar jé, ampak je tudi tisto, kar misli! Odraz psihičnega stanja človeka se odraža v živčnem sistemu, ki vpliva na imunski sistem. Posebna veja medicine psihoneuroimunologija raziskuje vzročno-posledično povezavo med endokrinim, imunskim sistemom in psihičnim zdravjem. Čustva, ki jih izzove stanje stresa, kot so strah, žalost, jeza, vplivajo na telesne funkcije preko avtonomnega živčnega sistema. Ko doživljamo stres, hipotalamus prek hipofize spodbudi nadledvični žlezi, da začneta izločati večje količine stresnih hormonov adrenalina, noradrenalina in kortizola. Zaradi povečane količine teh hormonov se nam izostrijo čuti, razširijo se zenice, lasje in dlake (naše antene) se naježijo; hitrejše je bitje srca in dihanje, kar omogoča hiter prenos kisika v mišice; aktivira se glukoza, ki je v obliki glukagena shranjena v jetrih, s čimer organizem dobi več energije; pospešeno se izločajo endorfini, ki zagotavljajo protibolečinski učinek.
Treba je najti način, da se energijsko znova okrepimo
Na porušenje ravnovesja (homeostaze) organizem reagira z aktiviranjem vsega svojega adaptivnega potenciala, da se lahko prilagodi novo nastali situaciji ter ponovno vzpostavi ravnotežje. Ta proces pa zahteva veliko energije, kar osiromaši imunski sistem in organizem izpostavi nevarnostim, ki se manifestirajo kot različne bolezni. Zato je zelo pomembno, da po vsaki stresni situaciji najdemo način, da se energijsko znova okrepimo. Stres nas lahko močno motivira – vse je odvisno od našega dojemanja situacij in okoliščin, ki jih doživljamo kot stresne in od naše predstave o tem, da nam določene situacije morda ne bo mogoče obvladati. Prav to občutenje nezmožnosti, ki ga človek izraža z nenehnim pritoževanjem nad lastno usodo, onemogoča spodbuden učinek stresa, ki bi bil z drugačnim načinom razmišljanja lahko močan motivator pri premagovanju življenjskih težav. Ljudje se pri svojem zaznavanju stresnih situacij razlikujemo in se nanje odzivamo glede na naš značaj, izkušnje, vzgojo, energetsko ravnovesje in okolje, v katerem živimo. Človek, ki zna stresno situacijo sprejeti kot možnost za osebni razvoj, je tako lahko zaščiten pred negativnimi oblikami stresa in ima od njega lahko celo korist. Pomembno je, da ne pridemo v stanje t. i. »kroničnega stresa«, ampak da vsak stres sproti obvladamo in izgubljeno energijo takoj nadoknadimo. Za to obstaja veliko tehnik, ki pa se jih človek v stanju pomanjkanja volje ali v stanju depresije pogosto ne poslužuje, ker za to enostavno nima moči.
TRIJE SIBIRSKI BISERI
ELEVTEROKOK
Organizem pri boju s stresom nujno potrebuje pomoč. To lahko človeku nudijo učinkovine rastlinskega porekla, ki delujejo kot adaptogeni in telesu pomagajo pri prilagajanju na novo nastale okoliščine tako, da biokemijske reakcije v organizmu ostajajo v mejah normale.
Adaptogeni delujejo kot imunostimulatorji in antioksidanti, saj gre za snovi (substance), ki so sposobne preprečiti škodo, nastalo zaradi delovanja prostih kisikovih radikalov v tkivih. Znanost je dokazala, da je eden najmočnejših adaptogenov elevterokok (Eleutherococcus senticosus), imenovan tudi hudičev grm, iz družine bršljanovk (Araliaceae).
Zdravilno delovanje elevterokoka so pričeli proučevati na pobudo zdravnikov, ki so pri pacientih, kateri so uživali elevterokok opazili izrazito izboljšanje krvne slike in počutja. Raziskave so pokazale tudi pozitivno delovanje na metabolizem, regeneracijo jeter in delovanja ledvic, kognitivne sposobnosti in spomin, na sluh in vid (izboljša se za kar 30 odstotkov), ter težave v klimakteriju. Najpomembnejše je delovanje elevterokoka na povišanje telesne odpornosti, veliko pa obetajo tudi rezultati pri zdravljenju raka. Pozitivno deluje na duševno ravnovesje, odpravlja depresijo, nespečnost, utrujenost, pregorelost, krepi psihične in fizične sposobnosti. Pomaga pri zdravljenju škodljivih stranskih učinkov, ki so posledica obsevanja, pri vnetnih obolenjih, sladkorni bolezni, pri znižanju ravni belih krvnih telesc. Zmanjšuje zastrupljenost organizma z alkoholom in kemoterapijo. Je preventivno sredstvo proti prehladu in drugim virusnim okužbam. Krepi vid in sluh, je zdravilo proti impotenci, revmi in revmatoidnem artritisu.
MUMIJA ali ALTAJSKA SKALNA SMOLA
Prvi, ki je sistematično opisal zdravilne učinke mumije, je bil Aristotel v 4. st. pred. n. št. V starih zapisih se pogosto pojavlja trditev, da samo mumija »rešuje od smrti«. Trditev je spodbudila številne znanstvenike k proučevanju »skrivnosti« njenega delovanja. Po prvih kliničnih študijah so mumijo ocenili kot nespecifičen biostimulator, ker je pri pacientih z različnimi bolezenskimi stanji prišlo do nenadnega izboljšanja ali celo do ozdravitve. Dvig energije je bilo opaziti celo pri ljudeh, ki bolehajo za depresijo, ne le pri tistih, ki so izpostavljeni stresom in pretiranim vsakodnevnim psihofizičnim obremenitvam. Poleg teh izjemnih sposobnosti pa se je izkazalo tudi, da mumija ob tem, ko deluje kot adaptogen, povečuje libido in pomaga pri težavah s plodnostjo, ki so pogosto posledica izgorelosti, strahu in stresnega vsakomesečnega čakanja na želeno nosečnost.
SMOLA SIBIRSKE CEDRE ali ŽIVICA
Zelo enostaven način za sprotno odpravljanje škode, ki jo povzročajo vsakodnevni stresi, je tehnika stimulacije suprarenalke ali nadledvične žleze, ki je po stresih in hudih naporih lahko močno izčrpana. Za stimulacijo nadledvičnice je potrebno uživati vsaj 1000 mg C vitamina na dan, magnezij in rastlinske adaptogene. Hiter način delovanja na stimulacijo endokrinega sistema je vnos adaptogena pod jezik, od koder gre substanca po krvi naravnost v žleze endokrinega sistema, saj obide proces presnove. Kapljica smole sibirske cedre, ki jo damo tik pred spanjem pod jezik, opravi nalogo adaptogena, poleg tega pa s svojim oživljajočim delovanjem, ki ga označuje tudi njeno izvorno rusko ime živica, omogoči žlezam in organom, da delujejo močneje in bolj kakovostno, s čimer se vzpostavi proces regeneracije celic in tkiv v organizmu. Medtem ko mi spimo, tako živica opravi nalogo oživljanja nadledvične žleze in »popravljanja napak«, ki so čez dan nastale zaradi različnih oblik stresa.
Maria Ana Kolman
