Avtorica: Manca Razboršek
SE ODNOS ZGODI ALI USTVARI?
Na začetku partnerstva izkusimo zaljubljenost, ki odpre srce in poveča pretočnost energije. Zaljubljenci svet vidijo skozi rožnata očala svojih idealiziranih pričakovanj do partnerja in v skladu s tem tudi sprejemajo odločitve. Če sta oba ujeta v enako energijo srčnih vibracij, se podata na skupno pot. Partnerstvo se zgodi kar nekako samo od sebe. Na tej skupni poti nas na začetku moti le malo stvari in hitro se najdejo opravičila za partnerjeve morebitne napake. V resnici branimo idealizirano sliko o tem, kakšen naj bi partner bil. Ta je bila oblikovana že v času otroštva, ko smo opazovali svoje starše in druge odrasle, ob katerih smo odraščali.
Večini ljudi se partnerski odnos zgodi
Če se spomnite svoje prve zveze in obdobja, ko ste se s partnerjem preselili skupaj, se zagotovo spomnite nekaterih presenečenj ob tem, ko ste ugotovili, da so njegove ali njene navade drugačne od tega, česar ste bili vajeni doma. In skupaj sta nato usklajevala, na kakšen način bosta opravljala bolj ali manj vsakdanja opravila. Sklepanje kompromisov je prva stvar, ki se jo v odnosu naučite. Enkrat malo več svoje volje uveljavi en partner, drugič drugi, tako da se dogovorita in nekako najdeta pot, ki je obema najbolj sprejemljiva. Če se ustrezno dogovorita, lahko takšno partnerstvo traja dalj časa.
Partnerstvo na neki način oblikujejo velike spremembe znotraj odnosa, ki so v glavnem zunanjega izvora: menjave zaposlitve, nakup ali gradnja hiše oziroma stanovanja, otroci, spremembe v ožjem in širšem sorodstvu itd.
Vsakdanji dogodki preglasijo tisto obdobje, ko zaljubljenost mine. Partnerja se največkrat toliko ukvarjata z vsakodnevnim dogajanjem, da le stežka najdeta čas zase. In tako minejo leta (enkrat manj, drugič več), dokler ne ugotovita, da živita z nekom, ki je daleč od tiste idealizirane slike, zaradi katere sta se na začetku zbližala. Drug drugemu pritiskata na gumbe in sprožata vzorce, ki se nahajajo v nezavednem. Odnos se jima dogaja kar nekako sam od sebe, iz dneva v dan.
Takšen scenarij živijo ljudje, ki se ne zavedajo svojega delovanja, ki ne poznajo sebe in svojih notranjih vzgibov, ki prihajajo iz njihovega nezavednega. Vaša slika o tem, kakšen naj bi bil partner, se je oblikovala že v otroštvu, nato se je idealizirala v najstniških letih in se skozi prve ljubezenske izkušnje še dodatno uokvirila.
Trije koraki do bolj zavestnega delovanja
Ste kdaj od partnerja slišali, da ste takšni kot vaša mama, ali pa od partnerice, da ste enaki kot vaš oče? In starejši kot ste, bolj podobni postajate svojim staršem. Druga različica je, da ste se že kot otrok ali mladi odločili, da takšni ne boste nikoli, in ste postali njihovo čisto nasprotje. Pa vendar se v vsakodnevnem delovanju znotraj vašega partnerstva kažejo vzorci iz vaše družine. Ker starši niso vedeli in znali drugače, so vam predali vzorec, ki ga ponavljate celo življenje oziroma do trenutka, ko ga ozavestite. Velja namreč, da iščete in najdete partnerja, ki naj bi zadovoljil tiste čustvene potrebe, ki jih vaši starši niso nagovorili.
Pomembno je zavedanje, da se ti vzorci lahko spremenijo. Najprej sprejmite dejstvo, da so vaši starši delovali, kot so najbolje znali. Če bi znali bolje, bi delovali drugače. Vaši starši niso vsemogočne osebe, ki imajo vedno prav. Nič ni narobe, če svoje starše presežete, se izboljšate in nadgradite v najboljšo možno verzijo.
V sebi imate možnost, da se opazujete in »ujamete«, ko reagirate na določen način. Prvi korak zavestnega delovanja je, da svoje delovanje opazite in si priznate, da tako res delujete. Drugi korak je, da se vprašate, od kje vam ta vzorec. Kdo od vaših staršev je tako deloval? Ali vam je ta vzorec sploh všeč? Ali vas ta način delovanja podpira, vam življenje olajša, vam ga otežuje ali celo slabo vpliva na vaš odnos s partnerjem? Tretji korak je, da se vprašate, kako bi lahko delovali drugače. Kakšni načini odzivanja v situaciji so še možni?
Nič ni narobe s tem, da karkoli spremenite, popravite in izboljšate. Za zdrav in avtentičen partnerski odnos je celo nujno, da postajate vedno boljša verzija sebe in to izboljšano verzijo delite s partnerjem.
Partner je vaše zrcalo
V partnerske odnose ne vstopamo zgolj in samo zaradi biološkega nadaljevanja vrste. Kot človeštvo smo to že zdavnaj presegli. Vaš partnerski odnos je najboljša šola za osebno in duhovno rast, kar jih obstaja. Partnerski odnos vam ponuja možnost za spoznavanje sebe, za rast in skupno soustvarjanje.
Za začetek se lahko vprašate, kaj se lahko od svojega partnerja naučite. Kakšna čustva, občutke in spomine sproža v vas, ko razmišlja in deluje na način, na katerega deluje? Ne samo v partnerstvu, tudi v vseh ostalih odnosih in v življenju nasploh ni pomembno, kaj se vam zgodi, temveč kako se na to odzovete. In zakaj se na to tako odzovete. Katera pričakovanja, ideje o tem, kako bi nekaj moralo biti, načini razmišljanja in čustvovanja so se pri tem sprožili? Vse to zahteva iskren pogovor s samim seboj.
Šele ko ste iskreni s seboj, ste lahko iskreni tudi s partnerjem. Dokler sami pri sebi niste na jasnem, kaj se vam dogaja in zakaj, boste tudi partnerju težko razložili, kaj vas v resnici moti oziroma kaj občudujete.
Ne smete namreč pozabiti, da je vsak odnos ples dajanja in sprejemanja. Želite, da bi vas partner spoštoval in občudoval – kako pa vi spoštujete in občudujete partnerja? Želite, da bi vas partner večkrat pohvalil – kdaj ste vi nazadnje pohvalili njega? Zakaj sploh pričakujete pohvalo? Kaj vam to pove o vas samih?
Na ta način partner odseva vaše vzorce, strahove in pričakovanja. Tisto, kar vas pri partnerju moti, je znotraj vas. Vzorci so včasih bolj, drugič manj zakriti. Pomembno je, da ostanete radovedni. Odgovor na vprašanje, kaj vam partner s svojim delovanjem sporoča in kaj se ob tem učite, bo prišel sam od sebe, ko boste ostali odprti in ne boste poskušali odgovarjati iz svojega načina razmišljanja. Nujno je, da odgovor sprejmete, tudi če vam ta ni všeč, saj je to le vaš ego.
Zavestno soustvarjanje partnerstva
Če bi vas v šoli učili o odnosih in partnerstvu, sedaj ne bi imeli težav. Če bi vam vaši starši dali svetel zgled, potem bi vam bilo lažje v odnosih z nasprotnim spolom. Toda obžalovanje za nazaj ni smiselno, saj zahteva preveč energije, predvsem pa vas ne pripelje v boljše partnerstvo. Zato je danes nekaj običajnega, da se o tako pomembni stvari, kot so odnosi, čim več naučite sami. In nič ni narobe, če se o tem šele učite. Bolje pozno kot nikoli.
Kaj pomeni zavestno soustvarjanje partnerstva? Zavestno delovanje v partnerstvu zahteva ogromno samoizpraševanja, zato predvsem in v prvi vrsti pomeni delo na sebi. Pomeni poznavanje svojih lastnih čustvenih potreb, ki jih najlažje najdete tako, da pogledate pričakovanja, ki jih gojite do partnerja. Ali ste vi že takšna oseba, ki partnerju lahko ponudi vse tisto, kar pričakujete od njega? Če niste, zakaj to pričakujete od njega?
Ali delujete in komunicirate skozi energijo ljubezni ali zaradi strahov? Poznate svoj jezik ljubezni? Poznate partnerjev jezik ljubezni? Pomembno je, da drug drugemu dovolita biti individualni osebnosti, hkrati pa soustvarjata nekaj, kar je samo vajino. To zahteva veliko iskrene komunikacije, pri kateri mora ego velikokrat stopiti stran, in opazovanja skozi oči sprejemanja in ljubezni, hkrati pa je potrebno vedeti, kje so meje dovoljenega.
Zavestno ustvarjanje partnerstva zahteva dovolj visoko zavest obeh partnerjev, in ko je ta prisotna, to ne pomeni, da se vedno cedita med in mleko. Ko partnerja drug drugega dojemata kot sopotnika na tem potovanju, kot učitelja, ki si pomagata iti v globine nezavednega, v raziskovanje notranjih galaksij lastnega bitja, pri tem drug drugemu nudita prostor za razvoj. Obenem začneta zavestno razvijati in negovati kvalitete brezpogojnega sprejemanja, medsebojnega spoštovanja, sočutja in tiste prave, globoke ljubezni. To pa ustvarja drugačno energijo in predvsem okoliščine, v katerih se čudovito, izpolnjujoče, avtentično partnerstvo lahko rodi in razvija.
