Edita Tomić, osebna in poslovna svetovalka, Lifestyle coach, učiteljica reikija, ThetaHealinga in grafologije
www.osebnarast.si, www.grafologija.si, www.kariernidiamant.si
040 451 799
Savska cesta 3a, Ljubljana
MORATE ALI ŽELITE?
Naša vsakodnevna praksa je, da svoj dan kreiramo z besedo »moram«. Toda kako se ob tej besedi počutite? Če nekaj morate storiti, to občutite kot zunanjo prisilo in prilagajanje splošnim družbenim normam. Beseda »želim« pa pomeni delovanje iz sebe. Tedaj sledimo sebi. Tukaj pa smo zato, da živimo in delujemo v skladu s svojimi željami in v popolnem ravnovesju sami s seboj.
Vzgoja prilagajanja
Kako v življenju delujemo, je odvisno od vzgoje v družini in družbi. V večini primerov je naša vzgoja naravnana k prilagajanju in ne pripadnosti. To je zelo pomembno, kajti v fazi razvoja in delovanja se vse vrti okoli tega področja. Vzgoja prilagajanja temelji na besedi »moram«, na primer: moram končati šolo, moram se zaposliti, moram zgraditi hišo, moram imeti otroke, moram ubogati starše in upoštevati taščo in tasta in tako dalje. Večinoma nekaj storimo zato, ker imamo občutek, da moramo.
Kako se počutite, kadar nekaj morate storiti?
Beseda »moram« ključno vpliva na dogajanje v fizičnem telesu in na našo samopodobo, saj ustvarja napetost v mišicah in blokade v želodcu, otežuje prebavo in dihanje. Pretok kisika, krvi in energije je otežen, zato so notranji organi izčrpani in dolgoročno izbruhne bolezen. V zadnjem času so tako najpogostejše posledice tega izgorelost, anksioznost in depresija. Vse to se pojavi zaradi občutka ujetosti, prisile in nemoči. Telo namreč opozarja, da nekaj delamo hudo narobe, toda zaradi strahu pred zavrnitvijo, ponižanjem in kritiko vztrajamo v nemogočih čustvenih razmerah in delujemo agresivno do samih sebe. Delujemo iz ega in ne iz hotenj in čustev. Živimo iluzijo drugih.
Beseda »želim« ustvarja mehek pretok energije
Popolnoma drugače je, ko nekaj storimo, ker to želimo. Takrat želimo opravljati neko delo, želimo imeti družino, želimo pomagati soljudem in tako dalje. Nihče ne pravi, da moramo imeti vse, kar imajo drugi. Odvisno od naše samopodobe pa je, ali bomo imeli občutek, da nekaj bodisi moramo bodisi želimo storiti.
Beseda »želim« v telesu ustvarja mehek pretok energije in delovanje iz srca. Stvari postorimo hitreje in bolj kakovostno. Ne dramatiziramo, um in telo sta v ravnovesju, imamo jasne misli, hitreje se učimo, jasno vidimo cilj in ga tudi lažje dosežemo.
Sodobna družba nas prepričuje, da »moramo«
V ekonomsko razvitem svetu žal prevladuje občutek »moram«, ki je temelj vseh komercialnih sporočil. Ta temeljijo na čustvih in vzbujajo občutek pomanjkanja. Pogosto se zgodi, da se trdno odločimo, da se bomo odpovedali nakupom. Nekaj časa pri tem tudi vztrajamo, toda kmalu se zgodi, da svojo odločitev spremenimo. Zagledamo nekaj lepega in naš ego nas nagovarja k temu, da to preprosto moramo imeti, in odločimo se za nakup. Reklame na televiziji, panojih ali revijah se poigravajo z našim umom in nam projicirajo iluzijo o sreči, zadovoljstvu, statusu in lepoti. Posledično iščemo vse načine in možnosti, da pridemo do želene dobrine.
Ne zavedamo se, da vse reklame temeljijo na naši čustveni odzivnosti. Zato kmalu ugotovimo, da je bil naš občutek sreče in zadovoljstva zelo kratkotrajen. Naš pogosti odziv na to je, da nas zaradi zapravljenega denarja začne preganjati slaba vest. Zagotovo pa nas ta občutek prevzame vsak mesec, ko dobimo račun za nakupe na različnih plačilnih karticah, ki so idealne za zapravljanje.
Osebe, ki delujejo po načelu »želim«, so čustveno stabilnejše in se zavedajo manipulacije reklamnih agencij, zato teh težav običajno nimajo. Toda pri večini ni tako. Zakaj? Zato ker nosimo v sebi določeno predstavo in se ne znamo upreti svojemu egu, ki nam prigovarja, da to preprosto moramo imeti. Pri vsaki osebi so vzroki drugačni, toda nekaj temeljnih prepričanj pa je skupnih, na primer: »ne morem dobiti, kar želim«, »vsi me bodo opazili«, »z novim nakupom bom prekril/-a svoje pomanjkljivosti«, ali »ljudje mi bodo zavidali«.
Iluzija prazničnega časa
Prihajajoči dnevi so polni čustvenega naboja. Vsi ustvarjamo iluzijo, kako jih moramo preživeti. Kaj moramo obleči? Kako moramo pogostiti družino ali prijatelje? Kako se moramo zabavati? Kaj se nam mora lepega zgoditi? Hitimo po trgovinah in izbiramo darila.
Toda ko napoči čas praznikov in se zbere vsa družina, se pogosto pojavi nervoza in slaba volja. Partner je nerazpoložen, otroci kričijo, razpravlja se o politiki in pomanjkanju denarja. Družba se ne zabava. Naše nezadovoljstvo vse bolj narašča in postajamo zagrenjeni, napeti in tečni. Zakaj? Ker smo ustvarili lastno iluzijo, kako se morajo drugi vesti. Ker naših daril drugi niso sprejeli tako, kot smo pričakovali. Ker se nihče ni zahvalil za naš vloženi trud pri pripravi pogostitve. Ker opazujemo druge pare, kako so srečni in se držijo za roko, mi pa smo sami. In tako dalje. Vse to pa je posledica naše iluzije, da bi tako »moralo« biti.
Iluzije filmov in komerciale
Predvsem bodite pozorni, da ne se ne zapletate v iluzije filmov in komerciale, ki vam vsiljujejo idilično zgodbo o prihajajočih praznikih. Materialne dobrine osrečijo samo za kratek čas. V tem obdobju so naša čustva zelo razburkana in smo tako za pozitivna kot negativna še bolj dojemljivi. V tem obdobju prevladuje bodisi umetna evforija bodisi velika tesnoba in strah. Sama sem šla skozi različne faze, saj me je v otroštvu vedno bilo strah praznikov, ker je doma vladal kaos zaradi pomanjkanja denarja, alkohola in nasilja. Ti spomini so me spremljali še dolga leta, zato sem se pri svoji družini zelo potrudila, da je bilo vse popolno tako v kuhinji kot pri darilih in dogajanju. Sicer so bili vsi zadovoljni, toda na žalost sem vedno pričakovala, da bodo popolni tudi drugi in po praznikih mi je vedno ostal grenak priokus.
Tisto, kar šteje in resnično želimo, je toplina v srcu
Zakaj sem se slabo počutila, čeprav kasneje ob praznikih ni bilo nasilja in pomanjkanja, temveč pozornost in prijetno druženje? Zato ker sem živela v iluziji, kako mora biti in sem želela preveč popolnosti. Želela sem čudež, vendar na napačen način. Nisem sprejela, da drugi razmišljajo drugače in imajo svobodno voljo. Zato ne pretiravajte in ne razmišljajte, kako bodo drugi srečni, ne primerjajte se z njimi in ne pretiravajte z zapravljanjem. Toplina v vašem srcu je tisto, kar resnično šteje. To toplino pa si lahko podarimo le sami, ko se sprejmemo in se sami odločamo, kako se bomo počutili. Tako zdaj nič več ne kompliciram z božičnimi pripravami, temveč je zame najpomembneje to, da oddajam toplino, sočutje in sprejemanje drugih.
Želim vam, da boste v letu 2017 v popolnem ravnovesju sami s seboj!
