Pozitivnega mišljenja se lahko naučimo.
Če želimo imeti boljši jutri, moramo razmišljati pozitivno. A zgolj to ni dovolj – potrebna je akcija. Misel sproži dejanje, to pa materializacijo v realnem življenju.
Pozitivno mišljenje je veščina. Nekateri se z njo rodijo, spet drugi jo izurijo skozi leta in izkušnje. Kot piše v N. V. Peal, utemeljitelj pozitivnega mišljenja, je veliko želja v našem življenju neizpolnjenih, ker ne verjamemo, da smo jih sposobni izpolniti. Veliko je tudi ciljev, ki si jih zaradi premajhnega zaupanja vase ne zastavimo. S podcenjevanjem svojih zmogljivosti se odrekamo večjemu osebnemu zadovoljstvu in srečnejšemu življenju. Peal je s širjenjem pozitivističnega mišljenja v svetu dosegel velik uspeh. Spodbuja nas, da krojimo svojo usodo izključno s svojimi neizmernimi, a premalo izkoriščenimi močmi. Mnoge je prepričal, da zmorejo zaživeti srečneje, če to verjamejo.
Pozitivno mišljenje prinaša vrhunski rezultat
Vzemimo zgolj fantastična slovenska primera, ko sta pozitivno, zmagovalno mišljenje in trdo delo prinesla vrhunski rezultat. Najprej nas je pred leti z ekstremnimi dosežki prepričala smučarka Tina Maze, ki o zmagovalni miselnosti pravi: »Prideš na start, rečeš, zmagal bom – in zmagaš. Enostavno se moraš odločiti, verjeti v to, kar želiš, in to tudi odločno narediti. Če nekdo zna na treningih, na tekmah pa počepne, potem je jasno, da te miselnosti nima. Pomemben je tudi pogum. Tega ne zmore vsak.« Njenim besedam lahko zgolj dodamo, da mora človek imeti pogum za spremembo, saj se naša podzavest tej nenehno upira.
Drugi primer se je zgodil lani z zlato košarkarsko evropsko medaljo. Na krilih Dragićeve in Dončićeve zmagovalne miselnosti so vsi fantje globoko verjeli, da lahko prav zares zmagajo. Uspelo jim je zavreči vzorce majhne Slovenije in na koncu so prav simbolično premagali veliko Srbijo. Seveda je za dobrim rezultatom vedno trdo delo, vendar ob napačnem miselnem pristopu lahko še tako trdo delamo, pa ne bomo dosegli želenega.
Mišljenje je prvo, a vedno sledi trdo delo
Dr. William Glasser je dokazal, da smo ljudje kot avto na prednji pogon: prva dve kolesi predstavljata mišljenje in akcijo, druge dve pa čustva in telo oziroma materializacijo, ki se bosta vrteli šele, ko prvi dve delujeta usklajeno. Če torej povežemo pozitivno mišljenje s trdim delom in z dobro pripravljenostjo, bo rezultat zgolj logična posledica.
Da bi bolje razumeli Glasserjevo teorijo izbire, ki med drugim trdi, da si izberemo, da nas boli glava, torej da »glavobolimo«, poglejmo primer. Imam dve znanki: prva ima večne težave z odnosi, začenši seveda s tistimi na bencinskem servisu in upravni enoti. Do nje so drugi skoraj vedno neprijazni, nevoščljivi, če ne že kar ljubosumni, krivični itd. Zdaj seveda že nekaj let goji miselnost, da je svet neprijazen in negativen, zase pa meni, da je v nasprotju z njim izredno pozitivna. Ko jo po nekaj letih ponovno srečam, ugotovim, da še vedno ni srečna in zadovoljna v intimnem partnerstvu niti nima redne službe, primerne njeni izobrazbi. Ko jo nekaj časa poslušam, mi je jasno, zakaj. Njeno mišljenje je še vedno na isti točki. Za svoje življenje še ni sprejela polne odgovornosti.
Moja druga znanka je že v osnovi pozitivna, polna življenjskega elana, vendar tudi izjemno delavna. Če ima problem, ga hitro reši, saj ga sprejme kot izziv in ne kot znak, da se je svet uprl proti njej. Ona je uspešna in srečna ženska. Njo gospa za okencem na upravni enoti prijazno pozdravi, policist pa ji, namesto da bi ji napisal kazen za okvarjeno žarnico v luči, le-to zamenja. Zakaj? Ker je prepričana o tem, da si ljudje med seboj pomagamo. Danes ji bo policist zamenjal žarnico, jutri ji bo bodoči poslovni partner pridržal vrata in z njo podpisal novo pogodbo za obdobje petih let. Seveda je pred tem še pet let trdo delala in gojila odnos, podobno kot je Tina Maze vrsto let trenirala med količki.
Vprašanje, ki vam ga lahko postavim, je: s katero izmed mojih znank bi raje delili pisarno ali jo povabili na rojstni dan?
Svoja prepričanja hitreje zamenjamo v theta stanju zavesti
Avtorica Pam Grout v svojem delu E3 ugotavlja, da sta vse naše opažanje in mišljenje stvar pozornosti in preproste odločitve, da povečamo to, kar opazimo. Kot že vemo, naši možgani oblikujejo realnost, natančneje prefrontalni korteks. Ta obdeluje in razvršča podatke, filtrira in oblikuje informacije s prevzetimi programi, ki ste jih napisali že pred davnimi časi. Ti odločijo, kaj boste spustili v svojo zavest, kaj potlačili, kaj pa verjeli, da je mogoče. V sproščenem alfa in theta stanju lahko bistveno vplivamo na vsa svoja prepričanja, še posebno tista, ki nas zavirajo pri tem, da bi imeli boljši jutri.
Ena izmed izredno učinkovitih tehnik za t. i. reprogramiranje je med drugimi theta healing tehnika z manifestiranjem, ki jo tako kot učenje tujega jezika v alfa stanju priporoča tudi najuspešnejša Slovenka, gospa Iza Login. Bistvo tehnike je, da se vprašamo, kaj si želimo – torej postavimo zamisljivi cilj (podobno nas uči tudi dr. Glasser, op. p.), nato v theta stanju manifestiramo svoj cilj, ob tem pa odstranimo tudi morebitne blokade in strahove, torej prepričanja, ki nas zavirajo. Ko vse to naredimo, pa moramo za ta cilj seveda tudi delati, a to počnemo z večjo strastjo in tudi učinkoviteje.
Za kolektivni preskok je dovolj le sedem odstotkov ljudi.
Ko spremenimo svoje zavedanje za boljši jutri, ko znamo biti pozorni, tankočutni in čuječi, takrat ko znamo uporabljati svoje jasno zaznavne čute, si želimo podobno za soljudi, s katerimi bivamo, za družbo, s katero dihamo isti zrak, za planet, za katerega si želimo, da ostane tudi za naše prapravnuke.
Prof. dr. Pavliha v enem izmed zadnjih intervjujev navaja ugotovitev, da je za preskok v drugačno sfero razmišljanja dovolj le sedem odstotkov ljudi, kar v Sloveniji pomeni 130.000 posameznikov. Z drugimi besedami, dovolj naj bi bil zgolj kvadratni koren odstotka ljudi ali od tisoč posameznikov le trije.
Menim, da smo na dobri poti, da kolektivno spremenimo tudi celotno raven zavedanja v Sloveniji, a ne pozabimo, da se pot do tega začne v nas samih. Kot zemljevid na poti do vašega mojstrstva na področju pozitivnega mišljenja pa vam za začetek lahko služi tudi drevo znanja.
POUDARKI:
- Kot piše v N. V. Peal, utemeljitelj pozitivnega mišljenja, je veliko želja v našem življenju neizpolnjenih, ker ne verjamemo, da smo jih sposobni izpolniti.
- Seveda je za dobrim rezultatom vedno trdo delo, vendar ob napačnem miselnem pristopu lahko še tako trdo delamo, pa ne bomo dosegli želenega rezultata.
- V sproščenem alfa in theta stanju lahko bistveno vplivamo na vsa naša prepričanja, še posebno tista, ki nas zavirajo pri tem, da bi imeli boljši jutri.
Avtorica: Rozi Bernik, svetovalka za osebni razvoj pri Holističnem centru Karnion
