Ker smo nenehno obkroženi s pričakovanji o tem, kako naj bi živeli in se vedli, to v nas ustvarja negotovost in notranji boj, saj se v določenih okoliščinah ne moremo izražati po lastni volji. Poleg tega se soočamo z vrsto razočaranj, kadar se vse ne izide tako, kot smo pričakovali. Zato je čas, da se začnemo zavedati, da so vsa pričakovanja le iluzija in da je življenje brez njih veliko lepše in bolj preprosto.
Naša družba je prepletena z vrsto pričakovanj. Prva pričakovanja do nas začnejo gojiti starši, v času šolanja učitelji in naprej v službi nadrejeni. Pričakovanja postanejo tudi del partnerskih, sorodstvenih, prijateljskih in ostalih odnosov, s katerimi se srečujemo v življenju.
PRIČAKOVANJA DO SEBE
Ravno smo zakorakali v novo leto in ob začetku novega koledarskega leta si ljudje pogosto postavimo novoletne zaobljube. Polni optimizma smo prepričani, da bomo živeli bolj zdravo, več telovadili, pozitivno mislili in tako dalje. Toda najpogosteje nam načrt spodleti in vrnemo se na stare tirnice. Ko se naša pričakovanja do samih sebe ne uresničijo, nastopita občutek krivde in notranja graja. Lahko se počutimo nesposobne, ker nam ni uspelo. V trenutku, ko smo si postavili novoletne zaobljube, smo sicer bili optimistični in polni pričakovanj, a nas na koncu pričakovanja, ki smo jih ustvarili, pustijo razočarane in praznih rok.
Toda kaj bi se zgodilo, če teh pričakovanj sploh ne bi ustvarili? Včasih se moramo nekoliko odmakniti in sprejeti življenje takšno, kot je. Nič ni narobe, če si v življenju postavljamo cilje. Nasprotno. Cilji so za naš osebni razvoj zelo blagodejni in koristni. Tako lažje živimo, saj nas vodijo notranje ambicije in pot pred nami je bolj jasna. Toda v trenutku, ko ustvarimo pričakovanje, se v primeru, da se stvari ne iztečejo tako, kot si želimo, obsodimo na notranjo žalost in razočaranje. Zato je bolje graditi odnos do sebe s sprejemanjem in dopuščanjem, da nam ne bo vedno uspelo vse, kar si zamislimo, in da s tem ni nič narobe. Vedno lahko iz dane situacije izluščimo najboljše in nadaljujemo pot brez osebne graje. Prav je, da se naučimo sebi izkazovati ljubezen v dobrem in slabem in se znamo pomiriti tudi v trenutku, ko se zadeve ne odvijejo, kot bi si sami želeli.
PRIČAKOVANJA V ODNOSIH
Naš notranji svet je velikokrat merilo za to, kakšen naj bi bil svet izven nas. Ko vstopamo v odnose, velikokrat vanje prinesemo svoja osebna pričakovanja o tem, kako naj bi odnos potekal. Ko nam oseba, s katero smo v določenem odnosu, najsi bo to partner, otrok, prijatelj, šef ali kdo drug, ne nudi tistega, kar od nje pričakujemo, in ne sodeluje po naših pričakovanjih, lahko nastopita zamera in užaljenost. Ta oseba začuti vaša neupravičena pričakovanja do nje in v sebi občuti odpor. Odnos se ohladi ali celo prekine.
Toda ko smo začeli ustvarjati določena pričakovanja do izbrane osebe, smo pozabili na eno zelo pomembno stvar, ki bi se je vsi ljudje na tem svetu morali zavedati, da bi bili naši odnosi lepši in bolj pristni. Pozabili smo na zavedanje, da ima vsak človek svoj notranji svet in pot, po kateri hodi. Vsak izmed nas ima pravico, da živi tako, kot si sam želi, ne da bi moral večno ugajati drugim. Ko znamo sprejeti ljudi, s katerimi vstopamo v razne odnose, takšne, kot so, z vsemi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, jih podpreti na njihovi poti in jim dopuščati, da živijo svoje življenje tako, kot sami želijo, šele takrat lahko ustvarimo lepe odnose. V takšnih odnosih lažje živimo tudi sami s seboj, v miru in brez zunanjih pričakovanj.
PRIČAKOVANJA SO NAŠI UČITELJI
Kadar ustvarjamo pričakovanja in se jih obenem zavedamo, je to lahko tudi odličen pokazatelj, kje nas še čaka delo na sebi. Kadar od sebe ali druge osebe nekaj pričakujemo, je to samo način, s katerim bi radi potešili svojo notranjo praznino. Na koncu nas vse poti vedno vodijo k sebi z namenom, da se vse bolj spoznavamo in osebnostno rastemo. Najpomembneje je, da ste zadovoljni s seboj, točno takšni, kot ste, saj iz tega naslova potem ne boste več čutili potrebe, da bi zunanji svet polnil vašo praznino.
Poskusite se v prihodnje čim bolj prepustiti toku življenja in biti hvaležni za vse, kar je. Tako se boste otresli vseh pričakovanj. Ko se boste znebili teh, pa se vam bodo odprle nove možnosti za boljši odnos s seboj in svetom okoli vas.
PREKINIMO KROG PRIČAKOVANJ
Zdaj vemo, da nam pričakovanja dolgoročno ne prinesejo nič dobrega, saj je svet okoli nas včasih drugačen, kot bi si želeli, da je.
Prvi korak, da se pričakovanj znebite, je, da prepoznate trenutek, ko ustvarite določeno pričakovanje. Ko ga zaznate, je prav, da si priznate, da obstaja, potem pa ga mirno poskusite miselno raztopiti. Ko začutite, da se slika, ki ste si jo ustvarili, raztaplja, boste začutili sprejemanje in neobremenjenost z objektom pričakovanja. Zavedati se morate le, da se bodo stvari odvile v vaše višje dobro, in slediti svojemu notranjemu občutku.
Zna se zgoditi, da vam bo neki odnos povzročal občutek teže v telesu in se ob tej osebi ne boste počutili dobro. Takrat vam vaš notranji vodnik sporoča, da ta odnos za vas ni dober. Mirno ga lahko zapustite. Toda bodite strpni do sveta in samih sebe. Naj vas vodi zavedanje, da včasih nimate nadzora nad tem, kako se stvari odvijajo. Bodite samo opazovalec. Sprejemajte življenje takšno, kot je. V trenutku boste začutili olajšanje in lahkost v telesu. Spoznajte, da so pričakovanje nekaj, česar ne potrebujete. Naj vaši notranjosti namesto njih zavladata sprejemanje in pomirjenost s seboj in svetom okoli vas.
kali v novo leto in ob začetku novega koledarskega leta si ljudje pogosto postavimo novoletne zaobljube. Polni optimizma smo prepričani, da bomo živeli bolj zdravo, več telovadili, pozitivno mislili in tako dalje. Toda najpogosteje nam načrt spodleti in vrnemo se na stare tirnice. Ko se naša pričakovanja do samih sebe ne uresničijo, nastopita občutek krivde in notranja graja. Lahko se počutimo nesposobne, ker nam ni uspelo. V trenutku, ko smo si postavili novoletne zaobljube, smo sicer bili optimistični in polni pričakovanj, a nas na koncu pričakovanja, ki smo jih ustvarili, pustijo razočarane in praznih rok.
Toda kaj bi se zgodilo, če teh pričakovanj sploh ne bi ustvarili? Včasih se moramo nekoliko odmakniti in sprejeti življenje takšno, kot je. Nič ni narobe, če si v življenju postavljamo cilje. Nasprotno. Cilji so za naš osebni razvoj zelo blagodejni in koristni. Tako lažje živimo, saj nas vodijo notranje ambicije in pot pred nami je bolj jasna. Toda v trenutku, ko ustvarimo pričakovanje, se v primeru, da se stvari ne iztečejo tako, kot si želimo, obsodimo na notranjo žalost in razočaranje. Zato je bolje graditi odnos do sebe s sprejemanjem in dopuščanjem, da nam ne bo vedno uspelo vse, kar si zamislimo, in da s tem ni nič narobe. Vedno lahko iz dane situacije izluščimo najboljše in nadaljujemo pot brez osebne graje. Prav je, da se naučimo sebi izkazovati ljubezen v dobrem in slabem in se znamo pomiriti tudi v trenutku, ko se zadeve ne odvijejo, kot bi si sami želeli.
PRIČAKOVANJA V ODNOSIH
Naš notranji svet je velikokrat merilo za to, kakšen naj bi bil svet izven nas. Ko vstopamo v odnose, velikokrat vanje prinesemo svoja osebna pričakovanja o tem, kako naj bi odnos potekal. Ko nam oseba, s katero smo v določenem odnosu, najsi bo to partner, otrok, prijatelj, šef ali kdo drug, ne nudi tistega, kar od nje pričakujemo, in ne sodeluje po naših pričakovanjih, lahko nastopita zamera in užaljenost. Ta oseba začuti vaša neupravičena pričakovanja do nje in v sebi občuti odpor. Odnos se ohladi ali celo prekine.
Toda ko smo začeli ustvarjati določena pričakovanja do izbrane osebe, smo pozabili na eno zelo pomembno stvar, ki bi se je vsi ljudje na tem svetu morali zavedati, da bi bili naši odnosi lepši in bolj pristni. Pozabili smo na zavedanje, da ima vsak človek svoj notranji svet in pot, po kateri hodi. Vsak izmed nas ima pravico, da živi tako, kot si sam želi, ne da bi moral večno ugajati drugim. Ko znamo sprejeti ljudi, s katerimi vstopamo v razne odnose, takšne, kot so, z vsemi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, jih podpreti na njihovi poti in jim dopuščati, da živijo svoje življenje tako, kot sami želijo, šele takrat lahko ustvarimo lepe odnose. V takšnih odnosih lažje živimo tudi sami s seboj, v miru in brez zunanjih pričakovanj.
PRIČAKOVANJA SO NAŠI UČITELJI
Kadar ustvarjamo pričakovanja in se jih obenem zavedamo, je to lahko tudi odličen pokazatelj, kje nas še čaka delo na sebi. Kadar od sebe ali druge osebe nekaj pričakujemo, je to samo način, s katerim bi radi potešili svojo notranjo praznino. Na koncu nas vse poti vedno vodijo k sebi z namenom, da se vse bolj spoznavamo in osebnostno rastemo. Najpomembneje je, da ste zadovoljni s seboj, točno takšni, kot ste, saj iz tega naslova potem ne boste več čutili potrebe, da bi zunanji svet polnil vašo praznino.
Poskusite se v prihodnje čim bolj prepustiti toku življenja in biti hvaležni za vse, kar je. Tako se boste otresli vseh pričakovanj. Ko se boste znebili teh, pa se vam bodo odprle nove možnosti za boljši odnos s seboj in svetom okoli vas.
PREKINIMO KROG PRIČAKOVANJ
Zdaj vemo, da nam pričakovanja dolgoročno ne prinesejo nič dobrega, saj je svet okoli nas včasih drugačen, kot bi si želeli, da je.
Prvi korak, da se pričakovanj znebite, je, da prepoznate trenutek, ko ustvarite določeno pričakovanje. Ko ga zaznate, je prav, da si priznate, da obstaja, potem pa ga mirno poskusite miselno raztopiti. Ko začutite, da se slika, ki ste si jo ustvarili, raztaplja, boste začutili sprejemanje in neobremenjenost z objektom pričakovanja. Zavedati se morate le, da se bodo stvari odvile v vaše višje dobro, in slediti svojemu notranjemu občutku.
Zna se zgoditi, da vam bo neki odnos povzročal občutek teže v telesu in se ob tej osebi ne boste počutili dobro. Takrat vam vaš notranji vodnik sporoča, da ta odnos za vas ni dober. Mirno ga lahko zapustite. Toda bodite strpni do sveta in samih sebe. Naj vas vodi zavedanje, da včasih nimate nadzora nad tem, kako se stvari odvijajo. Bodite samo opazovalec. Sprejemajte življenje takšno, kot je. V trenutku boste začutili olajšanje in lahkost v telesu. Spoznajte, da so pričakovanje nekaj, česar ne potrebujete. Naj vaši notranjosti namesto njih zavladata sprejemanje in pomirjenost s seboj in svetom okoli vas.
Alja Aljančič, Access Bars terapevtka
