Plešem. Ob nekoliko bolj čustveni glasbi se mi odpre srce in zajokam. Ne vem, od kod prihaja žalost. Ritem se pospeši, plešem vedno hitreje. Iznenada se v meni odpre vrelec sveže energije, ki me dvigne v ples, katerega še ne poznam. V srcu se rodi vprašanje: »Kdo sem?« Slišim odgovor: »Sem neskončno število iskric, razpršenih skozi vse, kar je.« Zlijem se s kozmosom in občutim enost. Gibam se skupaj z vesoljem. V srcu se rodita milost in hvaležnost.
To je le eno izmed mnogih mističnih izkustev, ki jih doživljam v plesu. Vsakič znova me preseneti, kako mogočno orodje je ples in kaj nam vse prinese. Ni čudno, da se vedno več ljudi odloča za telesno vadbo in duhovno prakso s pomočjo zavestnega plesa, ki je danes razširjen po celem svetu. Ljudje se vedno bolj zavedajo, da morajo svoj duhovni potencial pripeljati v telo, ga začutiti v vsaki celici in z njim v polnosti zaživeti tu na Zemlji. In kaj naj bi bilo bolj primerno za to kot ples?
Že v vsakem večjem mestu po svetu najdemo skupine zavestnih plesov, vendar ne smemo pozabiti, da so vsa stara ljudstva po celem svetu v svojih tradicijah vsebovala obredni ples. Z njim so priklicali duhovne sile, s katerimi so zdravili, imeli vpogled v prihodnost, dobivali so nasvete za kmetovanje ali vojskovanje, prosili so za dež in dobro letino, plodnost in še bi lahko naštevali. Te plese so vodili šamani ali vrači. Včasih je pri njih sodelovala cela skupnost, včasih pa je plesal le njihov duhovni vodja. Ljudje so se zavedali, kakšno moč ima duhovni ples.
V krščanskih virih najdemo mnogo zapisov, v katerih obsojajo ‘razuzdani ples poganov’. Avtor Zmago Šmitek v svojem delu Kristalna gora omeni, da se je pri nas ohranil zapis obrednega plesa s konca 19. stol, ki se je imenoval ‘vrtec’. Pri plesu naj bi se udeleženci v obliki spirale dvigali na Žalostno goro pri Mokronogu, sam obred pa naj bi vodil k iniciaciji ali k odrešitvi. Nekateri trdijo, da je del vrtca zadnji ostanek staroslovenskega obrednega plesa, ki naj bi ga izvajali okrog poganskih svetišč in na grobovih.
To staro modrost zdravilnega plesa vsi nosimo v svojih telesih in dušah in v zadnjih desetletjih smo se je začeli spominjati.
Poznamo več oblik zavestnih plesov. Nekateri vsebujejo že vnaprej določene gibe in koreografije, ki nam pomagajo, da se uravnovesimo in umirimo. Prav posebni gibi lahko povzročijo tudi, da se povežemo z določenimi energijami ali da očistimo svoje telo in duha.
Obstaja tudi mnogo plesov brez forme, tako imenovanih prostih plesov, ki so najboljši način za razvijanje senzitivnosti svojega telesa. Na plesišču smo soočeni s svojo resnico, saj se takoj pokaže, kakšen odnos imamo do sebe in do svojega telesa, koliko svobode si pustimo izkusiti v gibanju in koliko se znamo izraziti. Prosti ples nam pomaga, da najlažje začutimo svoje telo, se mu naučimo prisluhniti in se mu pustiti voditi. To je odličen način, da razvijamo popuščanje nadzora in se učimo globokega zaupanja v inteligenco našega celotnega pojava. Kar pomeni, da se iz glave lahko spustimo v telo.
Danes ljudje večji del časa razmišljamo o tem in onem in se odločamo na podlagi svojih misli. Odrezani smo od telesa, čutenja in globljega zaznavanja. Ko nas življenje pripelje do globljih plasti, ko začnemo odkrivati sebe, postanemo bolj senzitivni. Zavestni plesi so na duhovni poti zelo dobrodošli, saj nas učijo, kako smo lahko bolj usklajeni s svojim tokom ter kako lahko zaupamo svojemu vodstvu. S pomočjo plesa vsa svoja spoznanja in izkustva iz našega duhovnega popotovanja pripeljemo v telo, jih v polnosti začutimo in se z njimi gibamo. Na tak način se učimo, kako živeti svoj resnični del sebe v vsakdanjem življenju.
Vsak ples je zdravilen in nas osvobaja. Vendar če se pri plesu učimo plesne korake in koreografije, delujemo večino iz mentalnega dela nas. Naša bit pa vsebuje tudi svet čustev, podzavest, svet naše duše in duha ter še mnogo različnih duhovnih nivojev. Ko vedno več pozornosti namenjamo telesu in se mu v gibanju prepuščamo, ga poslušamo, se nam bo telo vedno bolj odpiralo in nam kazalo, kaj nosimo, kaj vse smo. Na tak način se začnejo odpirati razni deli nas, za katere niti nismo vedeli, da jih imamo. Najprej se skozi ples otresemo površinskih, vsakodnevnih stvari, ki se lepijo na nas, kot so stres, različne napetosti in energije, ki niso naše. Ko to izplešemo, začutimo svobodo ter radost in za nekatere je to že dovolj. Na tak način pokažemo skrb za svoje telo in to se nam povrne z zdravjem in vitalnostjo.
Skozi ples pa lahko vstopamo tudi na globlje nivoje. Začutimo svet naših čustev, ki se velikokrat skrivajo pod fizičnimi bolečinami in skozi zavestno intuitivno premikanje telesa, se ta sama odpirajo in čistijo. Zadaj se skrivajo dušne rane, različni programi delovanja in plasti, ki niso v naše najvišje dobro. Takrat se v plesu začnejo odpirati prostori milosti za namen zdravljenja. Lahko bi rekli, da plešemo na krilih angelov, saj so z nami naši vodniki, predniki in vsi elementi, ki nam pomagajo.
Tukaj vstopimo skozi posebna vrata transa v plesu. Lahko potujemo po različnih svetovih, dobivamo uvide, ideje in zdravljenje. To je prav poseben svet onkraj, vendar nas ne odnese tja, saj je krasno pri plesu to, da ostajamo v svojem telesu, ker se ves čas premikamo in ga zato polno čutimo. Vsi ti svetovi prihajajo k nam, v telo in jih tako prizemljujemo.
Najlepše pri plesu je, da se z njim odpira radost v naših srcih na zelo lahkoten in zabaven način. Kaj je lepšega, kot zaplesati ob dobri glasbi skupaj z ljudmi v zavestnem prostoru duha? Ogromno ljudi podeli, kako so iskali tak prostor, kako so pogrešali ples, ki jih poživi in osvobodi, vendar niso želeli več zahajati v plesne klube, ker se tam niso več dobro počutili. Naša telesa pa so narejena za užitek, saj z njimi lahko, tudi s pomočjo plesa, občutimo ekstazo. Izkusite in začutite, kako ples osvobaja!
Leja Benedičič, ustanoviteljica in voditeljica delavnic Notranjega plesa Srca
