Posledice segrevanja ozračja so lahko katastrofalne
Za življenje in uporabo nam je dan le en planet, ki pa ima omejene vire. Že desetletja številni strokovnjaki in raziskovalci različnih strok opozarjajo na precej dolgo časa znano dejstvo, da ekonomska rast, ki je odvisna od virov planeta, ne more biti neskončna in da se bo nekje v našem sistemu delovanja hudo zalomilo. Kot odziv na pretirano porabo naravnih virov je bil ustvarjen koncept trajnostnosti. Ta poudarja delovanje, ki naravo obremenjuje največ toliko, da se zmore sproti obnavljati oziroma z drugimi besedami – da se ekosistem ne zruši. Vendar pa vsem ugotovitvam in dobrim praksam navkljub okolje potiskamo vedno bolj proti robu.
Kako deluje planet Zemlja?
Številne skrbi se zgrinjajo nad globalnim segrevanjem ozračja že od 60. let prejšnjega stoletja, v znanstvenih krogih pa je ta problematika znana že od 2. polovice 19. stoletja. Da je na Zemlji takšna temperatura ozračja, ki omogoča življenje, poskrbi učinek tople grede. Ta deluje podobno kot pri rastlinjaku, v katerem gojimo zelenjavo. Okoli planeta se zaradi sile težnosti zadržuje debela plast plinov, ki tvorijo ozračje. Tega sestavljajo v večji meri kisik, dušik in ogljikov dioksid (CO2). Učinek tople grede omogočajo toplogredni plini (CO2, metan – CH4 in drugi), ki absorbirajo dolgovalovno sevanje površja in ga ohranjajo v ozračju, namesto da bi prehajalo v vesolje. Posledica tega je, da imamo na Zemlji zmerne temperature v primerjavi z drugimi planeti v osončju. Sama prisotnost toplogrednih plinov pa seveda ni povzročiteljica sedanjega dviga globalnih temperatur ozračja, temveč dejstvo, da se zaradi številnih človeških dejavnosti količine toplogrednih plinov v ozračju povečujejo, in sicer že od začetka prve industrijske revolucije v 18. stoletju. Te dejavnosti so med drugim raba fosilnih virov (premog, nafta, zemeljski plin) v prometu, energetiki, industriji in individualnem ogrevanju stavb, ki pri izgorevanju v ozračje sproščajo CO2, ter živinoreja, ki v ozračje sprošča CH4. Ker pa so posledice segrevanja ozračja lahko katastrofalne, se moramo zavedati, da trenutno že stopamo po meji zmogljivosti okolja.
Kaj se dogaja v Sloveniji?
Po poročilu Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) se je koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina (CO2) v zadnjih 250 letih povečala za okoli 40 %, v skladu s tem pa povprečna globalna temperatura ozračja v zadnjih 150 letih za okoli 0,85 °C oziroma po poročilu Svetovne meteorološke organizacije za okoli 1,1 °C. Za Slovenijo so trendi spreminjanja podnebja še hitrejši. Na obdobje 10 let se temperatura zraka zviša za 0,33 °C, višina padavin se zmanjša za 2 % in višina snežne odeje za 15 %, sončno obsevanje pa se poveča za 2 %.
Te številke nam nič ne sporočajo brez konteksta. Zaradi segrevanja ozračja prihaja na globalnem nivoju do hitrih okoljskih sprememb, ki so bile sicer značilne za zelo dolga časovna obdobja. Nasini podnebni znanstveniki obenem potrjujejo, da se temperature v zadnjih 1000 letih niso tako hitro spreminjale, kakor se sedaj v času od srede 18. stoletja dalje. Višanje temperatur pospešuje taljenje ledenikov, kar ogroža nekatere države pri oskrbi s pitno vodo (Peru, Pakistan), skrčil se je tudi Triglavski ledenik. Že desetletja upada višina snežne odeje, kar v Sloveniji po pomladanski talitvi snega zmanjša oskrbo ekosistema z vodo, prizadet pa je tudi zimski turizem. Zaradi taljenja ledenikov in širjenja vode ob segrevanju se nivo gladine svetovnih morij viša, slovensko morje ni izjema.
Vremenske skrajnosti
Glede na študijo Svetovne banke so od največjih obalnih mest najbolj ogrožena pred poplavami Guanghzou, Miami, New York, Mumbai, Osaka in druga, za severni Jadran pa se napoveduje dvig gladine morja v naslednjih 80 letih tudi do 90 cm, pravi študija italijanske javne agencije Enea. Vsi slovenski priobalni kraji bodo po teh napovedih občutili posledice. Študija raziskovalcev z Univerze na Primorskem ugotavlja, da bi bilo ob dvigu morske gladine za 1 m na slovenski obali poplavljenih 848 zgradb, ogroženih pa približno 3800 prebivalcev, od tega največ v Kopru. Vremenske skrajnosti niso več redkost, vedno pogosteje prihaja do stoletnih situacij, kot so hude poplave, ki smo jih v Sloveniji pogosto deležni, redki niso niti poletni vročinski udari. Ti imajo močan vpliv na zdravje ljudi. Ironično pa je, da zaradi ekonomskega izkoriščanja naravnih dobrin sedaj zaradi posledic podnebnih sprememb številni ekonomski sektorji občutijo veliko škode zaradi izrednih vremenskih situacij. Neposredni vpliv občutijo kmetijstvo, turizem, gozdarstvo, posrednega pa zdravstvo in številni drugi. Takšna je podoba sveta, ki je bil pahnjen iz ravnovesja.
Pariški sporazum
Nadaljnje okoljske spremembe in posledični okoljski ter sistemski stres se pesimizmu navkljub lahko začne zavirati in preprečevati. S tem namenom se je 196 predstavnikov posameznih držav sveta srečalo na podnebni konferenci v Parizu leta 2015, kjer so potekala pogajanja glede ukrepov, ki so jih države pripravljene sprejeti, da bi se omililo oz. zaustavilo naraščajoče podnebne spremembe. Ukrepi so združeni v dokumentu, imenovanem Pariški sporazum, ki ga je podpisala že velika večina držav, med njimi tudi Slovenija. Ključni cilj omenjenega sporazuma je omejiti segrevanje ozračja na globalnem nivoju na največ 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi temperaturami, z dodatnim prizadevanjem na 1,5 °C. Te cilje je možno doseči le z ničelnim izpustom antropogeno proizvedenega CO2 v ozračje, in sicer v obdobju med leti 2030 in 2050.
»Break free«
Omenjeni sporazum in njegovo podpisovanje je prineslo svežega vetra v zamegljeno kotlino podnebnih skrbi. Takšno ambiciozno politično voljo si želimo spremeniti v dejanja, vendar teh Slovenija od začetka, ko je sporazum lani oktobra vstopil v veljavo, še ni začela načrtovati. Ob zavedanju teh dejstev in z željo po prenosu stabilnega planeta našim zanamcem so se številne slovenske okoljevarstvene, študentske, sindikalne in druge organizacije, ki skrbijo za zdravje in drugo dobrobit človeka, povezale v svetovno gibanje Break free from fossil fuels (Osvobodimo se fosilnih goriv), ki je bilo letos marca aktivno v 60 državah sveta. Glavni cilj gibanja v Sloveniji je bil zbrati podporo državljanov pri pozivu trenutni vladi, naj: v skladu s Pariškim sporazumom predstavi načrt za pravočasno opuščanje rabe premoga; da naj se javno finančno podporo usmeri v prehod iz fosilnih na obnovljive vire energije; ter da naj spodbudi samooskrbo z obnovljivimi viri energije in vzpostavi infrastrukturo za elektrifikacijo prometa z obnovljivimi viri. Vrhunec gibanja je bil podnebni shod dne 29. 3. pred vlado, kjer se je poziv z več kot 5000 podpisi državljanov predalo predsedniku vlade dr. Miru Cerarju. Kakšni načrti bodo iz tega sledili, bomo izvedeli najkasneje v času predvolilnih kampanj.
Vsi smo del celote
Sestavljanje mozaika reševanja podnebne zagate je v rokah nas vseh, tako političnih akterjev in organizacij kot posameznikov. Najmanjše koščke predstavljajo naše vsakdanje navade, ki pa v celotno sliko položijo ogromno pomembnih detajlov. Kaj lahko torej storimo sami, da zmanjšamo ogljični odtis? Potujte z javnimi prevozi, kupujte naprave z A energetsko učinkovitostjo, pozimi ne ogrevajte stanovanja pretirano. Če obnavljate ali gradite hišo, jo naredite čim bolj pasivno, razmislite o vgradnji solarnih panelov, katerih cena vsako leto upada. Uporabljajte varčne žarnice, hladite se raje z ventilatorjem kot s klimo, pokrijte lonec med kuhanjem, zaprite pipo med umivanje zob …
Ukrepov je še mnogo in te zlahka najdete na spletu. Vendar pa vsa ta prizadevanja, vezana na življenjski stil, ne bodo sestavila končne podobe mozaika reševanja podnebja, če se ne bomo še naprej zavzemali za spremembe na sistemskem nivoju lastne države in celega planeta. Bilo bi zelo sporno, če bi se odgovornost prelagalo na pleča posameznikov, medtem ko bi veliki akterji, odgovorni za nastalo situacijo, še nadalje nemoteno izvajali svoje aktivnosti. Vsi moramo prestopiti na trajnostno miselnost in jo razširiti na vse aspekte našega delovanja. Zato zgolj podpisovanje dokumentov in varčne žarnice niso dovolj.
Eva Rajh, univ. dipl. bohemistka in prof. geografije
prostovoljka pri Greenpeaceu in Ekologih brez meja
