Imeti mir v srcu je biti v ravnovesju z naravo.
A kako priti v ravnovesje z naravo?
Truditi se čimbolj naravno živeti in biti povezani z naravo. Uvideti kakšno druženje z naravo nas najbolj veseli – morda so to sprehodi, kopanje v bližnji reki, potoku ali jezeru, objemanje in druženje z drevesi, pticami, čudovitim nebom, ki je vsakič drugačno in novo. Toliko neznanega in zdravilnega je v naravi. Obračanje vratu in s tem njegovo razgibavanje je ob čudenju se prelepim lepotam narave nezavedno. Ugotovila sem, da le to daje energijo in zdravi tesnobo. Večkrat, ko smo v naravi vedno bolj čutimo in se zavedamo, da nam narava, če ji prisluhnemo, daje vse, kar potrebujemo za zdravje.
To zavedanje nam prinese tolažbo ter zavest, da nas mati Zemlja podpira, ter da je vedno z nami. Nikoli nas ne zapusti. Celi stare rane v nas, daje nam neskončen mir, z brezpogojno ljubeznijo (ki je zaradi nasilja v svetu nismo bili deležni) nam znova in znova celi srce. Tako se počutimo vedno bolj zdravi in z več energije. Mati Zemlja nam tudi pomaga pri izboljšanju komunikacije z ljudmi okoli nas, saj v njeni tišini obstaja vodnjak zdravja, ki nikoli ne presahne.
Uživajmo sami s sabo ali v družbi ljudi ter se zavedajmo, da smo vsi del duha Zemlje = večne in nesmrtne reke življenja.
K tej reki se vedno lahko zatečemo ter odidemo bolj zdravi – z nasmehom in brez skrbi. Z akcijami zaščite okolja kot na primer s čistilnimi akcijami pomagamo materi Zemlji in s tem pomagamo nam samim. Povezovanje z Zemljo kot je opazovanje narave, angažiranje vseh čutil, ko hodimo bosi ter objemanje dreves nam nudi več in več stika z neskončnimi zdravilnimi kapacitetami narave ter samoizcelitveno sposobnostjo naših teles, ki vsebujejo vse naravne elemente (po ajurvedi indijski holistični medicini).Kot je rekel Gandhi: »Bodi sam sprememba, ki se je želiš videti v svetu.« V naravi je toliko neznanega, a za razliko od strašnih novic iz sveta nasilja, nas to neznano napolnjuje z entuziazmom, radostjo, zdravjem, ljubeznijo in globokim notranjim veseljem. Pojdimo v naravo in odkrijmo vrelec zdravja, ki nikoli ne presahne.
Avtorica: Lana Šimenc, nacka.mmm.page
Več na to temo:
Pogosto zastavljena vprašanja
Ali narava res zmanjšuje stres in anksioznost?
Da, z merljivim učinkom. Japonska praksa 'shinrin-yoku' (kopel v gozdu) je predmet resnih kliničnih raziskav. Pregledi raziskav o gozdnih kopelih kažejo, da že krajši sprehod v naravi opazno zniža kortizol in krvni tlak. Zelene površine v mestih so statistično povezane z nižjo stopnjo depresije in anksioznosti.
Koliko časa v naravi je dovolj za zdravje?
Raziskava Univerze v Exetru (2019) je pokazala, da imajo ljudje, ki v naravi preživijo vsaj dve uri na teden, opazno boljše zdravje in počutje. Ni treba naenkrat. Čas lahko razdelite na krajše sprehode po parku ali ob vodi. Kakovost je pomembnejša od količine: polna pozornost (brez telefona) v naravi je učinkovitejša od pasivne prisotnosti.
Kaj je shinrin-yoku in kako ga prakticiram?
Shinrin-yoku (japonsko: gozdna kopel) je zavestno in počasno bivanje v gozdu z aktiviranjem vseh čutil. Ne gre za pohodništvo ali šport — gre za prisotnost. Hodite počasi, bodite pozorni na vonj, zvok listja, teksturo lubja. Pri japonski praksi shinrin-yoku po gozdu hodite počasi, pogosto nekaj ur. Fitoncidi (hlapne snovi dreves) krepijo imunski sistem.
Ali je 'grounding' (stik s tlemi) resnično koristen?
Grounding (zemljenje) — hoja bos po travi, pesku ali tleh — ima resnično fiziološko osnovo. Nekatere študije (Journal of Environmental and Public Health, 2012) kažejo, da neposredni stik s tlemi vpliva na električno aktivnost telesa in zmanjšuje vnetne markerje. Učinki so skromni, a brezplačni in brez stranskih učinkov.
Kateri elementi narave imajo največji pomirjevalni učinek?
Voda: zvok tekoče vode znižuje raven stresa hitreje kot tihe okolice (EEG meritve). Drevesa: višja gostota vegetacije = nižja anksioznost. Modra svetloba (jutro, odprt horizont): uravnava cirkadiani ritem in izboljšuje razpoloženje. Zelena barva: naša evolucijska asociacija z varnostjo in hrano sproži parasimpatični živčni sistem.
