Umetnost izžarevanja topline in skrbi do sočloveka
Samurajsko japonsko mečevanje je eden najlepših in najbolj dovršenih slogov mečevanja, za katerega lahko pravzaprav rečemo, da spada kar pod umetnost. Samuraji so poleg treniranja z mečem prav tako trenirali s peresom ali čopičem, pisali so poezije, slikali velika dela, vrtnarili in še mnogo več. Vse to so nato vstavljali v tehnike mečevanja, ki so se precej razvejale, in tako so nastale različne šole. Trenutno najbolj razširjena šola je Muso Jikiden Eishin Ryu, ki je druga najstarejša šola z približno 500 let dolgo tradicijo. Predstavlja jo Sekiguchi Komei, 21. naslednik. Treniranje te veščine je veliko več kot zgolj učenje mečevanja.
Izvor samurajev, bojevniške kaste, je še zmeraj predmet številnih vročih debat. Povsem znano je le dejstvo, da so njihove začetne tehnike bojevanja skoraj identične nomadskim konjenikom sibirskih step, ki so vključevale uporabo konjev in lokostrelstvo. A ker se je skozi zgodovino način bojevanja spreminjal, so se boji iz travnikov in pokrajin preselili na gradove, kjer je uporaba lokov in sulic močno upadla. Razcvetelo se je mečevanje in lok je nadomestila katana (meč). Po obdobju velikih vojn se je vse močno ritualiziralo in meč je pridobil status sakralnega objekta bojevnikov, ki predstavlja dušo Samuraja.
Pozitiven vpliv na človeka
Tisti, ki treniramo pod okriljem šole Komei Jyuku, izžarevamo toplino in skrb do sočloveka. Z vzdrževanjem naše časti v smislu razvoja »duha, ki daje« in z vnetostjo medsebojnega sodelovanja spodbujamo k razvoju in blaginji človeštva in njegovih kultur. Z veščino se povezujemo preko osebnostnega razvoja vsakdana, spoznavamo praktično etiko in globoko psihologijo, kot so jo živeli ter je bila prenesena od japonskih Samurajev. Na ta način razkrivamo znanje in pridobivamo vrline, ki jih delimo z vsemi, ki jih ta pot zanima. S samurajskim mečevanjem se ne naučimo samo nove veščine, temveč urimo tudi duha. Skozi leta treningov so se pri učencih pokazali zelo različni učinki vadbe. Enim se je popravil ritem srca (srčna aritmija), drugi so izboljšali študijski uspeh za vsaj dve oceni, tretji izgubili odvečno težo. Razlog se skriva v tem, da ta disciplina postane del vsakodnevnega življenja: izboljšajo se refleksi, stvari vidimo še iz drugih zornih kotov, izboljšata se kondicija in moč, najdemo notranji mir, ki ga nato lahko delimo s sočlovekom. Konec koncev se zavzemamo za mir v svetu, strpnost in srčno življenje. Kako globok pomen imajo te vrednote, se marsikdo zave šele, ko se začne ukvarjati z omenjeno veščino in spozna vso njeno filozofijo.
Iaijutsu, zibelka borilnih veščin
Zanimivo je, da večina ljudi pozna karate, judo in aikido, ne pa tudi borilne veščine, iz katere so vse te smeri črpale znanje. Vse omenjene veščine so se namreč razvile iz iaijutsa, ki se uči preko različnih šol, pri čemer ima vsaka svoje specifike. Specifika šole Komei Jyuku so dolgi meči, ki so anatomsko oblikovani po merah, kot so jih uporabljali izvirni Samuraji. To z drugimi besedami pomeni, da ne prihaja do poškodb in se telo lahko normalno razvija. Sicer pa lahko iaijutsu treniramo z različnimi orožji, predmeti ali golimi rokami, lahko ga spoznavamo tudi skozi meditacijo, a pomembno je, da sledimo njegovim načelom.
Japonska skupščina za stare borilne veščine
Glavna organizacija za stare šole je Nippon Kobudo Kyokai (lit. »Japonska Skupščina za Stare Borilne Veščine«). Ta je namenjena promociji japonske kulture in starih borilnih tradicij ter ohranjanju lastne bojevniške identitete na Japonskem. Ne promovira se mednarodno, zato je njihova stran tudi samo v japonščini – kdor želi spoznati stare tradicije, se mora naučiti tudi japonščine. Oni preverjajo identiteto starih šol, in kdor je pri njih registriran, je legitimen, z žigom cesarja. Pri njih je prijavljena tudi naša šola Muso Jikiden Eishin Ryu, ki jo predstavlja Sensei Sekiguchi Takaaki Komei, 21. Soke.
Zabavni treningi, ki predstavljajo izziv
Samurajsko mečevanje morda res izvira iz Japonske, vendar ga poučujejo po celem svetu, tudi pri nas. Čeprav treningi sledijo japonskim smernicam, so sproščeni in zabavni ter hkrati predstavljajo umski, duhovni in telesni izziv. Na njih učenci spoznavajo japonsko kulturo in tudi gostujoče mednarodno priznane mojstre. Trening, ki zajema 76 osnovnih kat in malodane neomejene različice le-teh, začnemo in zaključimo s tradicionalnim pozdravom. Primarno treniramo s Katano, prav tako pa uporabljamo Naginato, Wakizashi in Tanto. Včasih delamo kar brez orožja, sami in v parih. Ko pride učenec na trening, pusti skrbi in svoj svet izven telovadnice, tako da vstopi v sveže okolje, ki je pripravljeno z namenom, da se lahko sprosti in uživa v treningu. Pred koncem se učence vodi skozi krajšo meditacijo, kjer se še zadnjič sprostijo, preden se vrnejo v sodobno dinamično okolje.
Primerno za vse
Za učenje samurajskega mečevanja se posamezniki najpogosteje odločijo zaradi želje po resničnem obvladovanju katane, drugi so simpatizerji japonske kulture, tretje pa premami radovednost. Veščina je primerna za vse, ki želijo svoj prosti čas preživeti na najvišjem možnem kakovostnem nivoju in življenje spoznati še iz drugih zornih kotov. Treninge obiskujejo tako otroci od petega leta starosti do starejših ljudi, ki so stari tudi čez osemdeset let. Starost, leta in spol torej niso ovira v nobenem primeru. Pomembno je le, da na trening pridemo s srcem, se prepustimo in uživamo. Tako lahko skupaj uresničujemo poslanstvo, ki je težnja k lastnemu izpopolnjevanju, izboljševanju tehnik uma in doslednosti. Na ta način prenašamo znanje na naslednjo generacijo in ohranjamo večstoletno dediščino.
Opomba uredništva: izboljšave zdravja, ki jih opisujejo učenci, so osebne izkušnje in ne nadomestijo zdravljenja. Pri težavah s srcem se posvetujte z zdravnikom.
Kaj brati naprej
Pot samuraja je pot vztrajnega dela na sebi. O podobni poti piše Bojan Jurina v knjigi Pot mojstra, kjer na lastni zgodbi pokaže, kako iz težkih izkušenj najti moč in notranji mir. Glavne principe knjige smo povzeli v članku kako odkriti notranjo moč.
Sebastijan Sekol, učitelj samurajskega mečevanja v klubu KIJS (desno)
