Jaka Dular, aktivist
KAKŠEN PLANET BOMO ZAPUSTILI SVOJIM POTOMCEM?
Podnebne spremembe oziroma globalno segrevanje ozračja je med znanstveniki danes splošno sprejeto dejstvo. Povprečna temperatura ozračja na Zemljini površini se je namreč v zadnjih 150 letih povišala za približno 0,8 °C in se bo v naslednjih sto letih predvidoma vzdignila za še 1,5 do 4,5 °C. In za to smo v prvi vrsti krivi ljudje. Ali ste se že vprašali, kakšen planet bomo zapustili svojim otrokom in vnukom, če ne bomo nekaj storili?
Dokazano je, da je bilo obdobje med leta 2000 in 2009 bolj vroče kot katero koli desetletje v zadnjih 1.300 letih. S segrevanjem planeta se spreminja Zemljino ozračje, s tem pa tudi razmere na kopnem, v oceanih, morjih in ledenikih.
Zaradi višjih temperatur se pojavlja vse več naravnih katastrof, kot so nevihte, vročinski valovi, poplave in suše. Ekstremni vremenski pojavi nas stanejo vse več, število naravnih katastrof, za katere porabljamo bilijone evrov, pa bo samo še naraščalo.
Kako segrevanje ozračja vpliva na nas?
Globalno segrevanje je največja grožnja 21. stoletja za naše zdravje. Grozi vsem ljudem, še posebej otrokom, starejšim in ljudem z nizkimi prihodki. Z višanjem temperatur se pojavlja vse več bolezni, kot so izčrpanost zaradi vročine, srčnožilne in ledvične bolezni. V ZDA vsako leto zaradi posledic vročinskih valov umre več sto ljudi, kar je več kot skupno število umrlih zaradi hurikanov, tornadov, poplav in neviht skupaj. In to število vsako leto narašča.
Segrevanje onesnažuje zrak, saj povečuje prizemni ozon. Ta se ustvari, ko toplogredni plini, ki jih izpuščajo avtomobili in tovarne, reagirajo s sončno svetlobo in vročino. Prizemni ozon je glavna sestavina smoga in bolj kot je vroče, več se ga ustvari. Onesnažen zrak povečuje stopnjo umrljivosti pri astmatikih in poslabšuje zdravje ljudi, ki trpijo za srčnimi ali pljučnimi boleznimi.
Ljudje pa vsekakor nismo edini prebivalci Zemlje, na katere vpliva globalno segrevanje. Ker se razmere na kopnem in v morjih dramatično spreminjajo, izumirajo živali, ki se jim ne zmorejo dovolj hitro prilagoditi. Podatki kažejo, da te živali izumirajo 114-krat hitreje, kot je naravno, kar je neposredno povezano z globalnim segrevanjem, onesnaževanjem zraka in krčenjem deževnih gozdov.
Kaj se bo zgodilo, če bomo tako nadaljevali?
Propadanje ekoloških sistemov, ki smo mu priča danes – izgubljanje človeških življenj in rastlinskih ter živalskih vrst, topljenje ledenikov na Arktiki in tako dalje – je posledica zgolj 0,8 °C višje povprečne temperature od leta 1800.
Samo predstavljamo si lahko, kaj bo 1,5 do 4,5 °C višja povprečna temperatura povzročila do leta 2100. Kar zagotovo vemo, je, da bodo zaradi tega naši potomci bolj izpostavljeni plesni, mikrobnim patogenom in nalezljivim boleznim, pravi John Balbus iz ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje. Višina morske gladine se bo močno povečala in večina obmorskih mest bo potopljenih. Število in intenzivnost naravnih katastrof bo eksponentno naraščalo. Zdravje ljudi in živali bo ogroženo in stopnja umrljivosti bo veliko večja.
Kdo so glavni krivci?
Trenutno globalno segrevanje je posledica učinka tople grede, ki nastaja zaradi povečanja količine toplogrednih plinov v ozračju. To pa je v veliki meri posledica človeških dejavnosti. Čeprav se ne zdi očitno, saj se ne dogaja pred našim nosom, je velik krivec za segrevanje ozračja obsežno sekanje deževnih gozdov. To prispeva kar 15 odstotkov izpusta ogljikovega dioksida v Zemljino atmosfero. Razlog za tako velik odstotek tiči v tem, da posekana drevesa v ozračje neposredno izpuščajo ogljikov dioksid, ki ga še niso predelala v kisik. Poleg tega se ogromno ogljikovega dioksida izpušča z uporabo fosilnih goriv. Ker število ljudi na Zemlji eksponentno narašča, se s tem povečuje tudi potreba po prevoznih sredstvih, tako za lastno uporabo kot za prevoz dobrin.
Drugi toplogredni plin, ki prav tako močno škoduje našemu ozračju, je metan. Metan najdemo v črevesju rastlinojedih živali. Ker je povpraševanje po mesu v sodobni družbi ogromno, se zaradi množične reje v ozračje izpušča ogromne količine metana.
V drugi polovici 20. stoletja se je dramatično povečala tudi uporaba kemičnih gnojil, ki imajo visoko vsebnost ogljikovega dioksida. Ta ne segreva le Zemlje, temveč je izjemno škodljiv tudi za naše zdravje. Povezujejo ga s pljučnimi boleznimi, astmo in akutnim bronhitisom, še posebej pri otrocih.
In to so le glavni krivci, seznam pa se kar daljša in daljša …
Kaj je treba storiti na svetovni ravni?
Države so to grožnjo prepoznale in sprejele določene ukrepe. Mednarodno sodelovanje je namreč vitalnega pomena za zdravje našega planeta, vendar manjše zakonske spremembe ne bodo dovolj. Potrebna je revolucija celotne industrije, ki bo temeljila na obnovljivih virih. Sprejeti je treba zakone, ki bodo omejili industrijsko uporabo kemičnih gnojil in namesto njih uvesti naravna. Poleg tega je treba močno omejiti tudi krčenje deževnih gozdov in uvesti regulative, s katerimi bomo nadzorovali nelegalno sekanje dreves.
Kaj lahko storite vi?
Varčujte z energijo
Izklopite računalnik, televizijo in druge elektronske naprave, kadar jih ne uporabljate. Če ni potrebno, ne ogrevajte stanovanje in ne uporabljajte klimatskih naprav. Če boste termostat pozimi nastavili za samo 2 °C nižje in poleti za 2 °C višje, boste v ozračje letno izpustili kar 900 kilogramov manj ogljikovega dioksida.
Vozite manj in pametneje
Zmanjšana uporaba avtomobila pomeni manj emisij. Poleg tega, da boste prihranili gorivo in tudi denar, je hoja ali kolesarjenje odlično za vaše zdravje. Če imate možnost, uporabite javni prevoz. Kadar vozite, se prepričajte, da avto učinkovito deluje. Na primer zaradi pravilno napolnjenih pnevmatik boste prevozili 3 odstotkov več z isto porabo goriva.
Kupujte izdelke brez embalaže
Izogibajte se nakupovanju izdelkov, ki so zapakirani, še posebej v plastiko in druge materiale, ki se jih ne da reciklirati. Če boste gospodinjske odpadke zmanjšali za samo 10 odstotkov, boste s tem letno v ozračje izpustili več kot 500 kilogramov manj ogljikovega dioksida!
Jejte premišljeno
Kupujte organsko in lokalno pridelano hrano. Začnite gojiti svojo hrano. Hrano iz tujih držav morajo k vam pripeljati, s tem pa prevozna sredstva močno onesnažujejo zrak. Poleg tega jejte čim manj ali nič mesa. Raziskave kažejo, da 18 odstotkov vseh emisij ustvarjata mesna in mlečna industrija.
Posadite drevo
Če imate možnost, posadite drevo. Med fotosintezo drevesa in ostale rastline absorbirajo ogljikov dioksid in ga pretvorijo v kisik. Samo eno drevo bo tekom svojega življenja vsrkalo približno tono ogljikovega dioksida!
