Kaja Regula
5 MODRIH NASVETOV PRVE URADNE SLOVENSKE ZELIŠČARICE
Terezija Nikolčič je bila rojena leta 1935 v majhni vasici z imenom Blatna Brezovica. Že od otroštva je spoznala zdravilne rastline, z družino so jih tudi gojili. Kasneje se je vpisala v Društvo zeliščarjev Ljubljana in postala prva uradna zeliščarica v Sloveniji. S pomočjo družine je pripravila prvo razstavo zdravilnih rastlin v Sloveniji, ki so ji sledile še mnoge druge.
Občasno se pojavlja na radiu in televiziji, predava po šolah in knjižnicah. Z družino je ustanovila podjetje Hedera d.o.o., ki skrbi za pridelavo in predelavo zdravilnih in aromatičnih rastlin. Že 29 let jo lahko najdete na osrednji tržnici v Ljubljani, kjer svoja zelišča prodaja in svetuje o njihovi uporabi. V začetku maja je izpolnila svojo dolgoletne sanje in izdala knjigo, bogato zakladnico znanja in domačih nasvetov, Čaji dobre misli.
Zakaj ste se odločili napisati knjigo Čaji dobre misli in kaj vse bodo bralci v njej odkrili?
Misel na knjigo je v meni tlela že dolgo časa. Ob dolgoletni prodaji na ljubljanski tržnici so k meni prihajali razni kupci z nemogočimi recepti za čajne mešanice, jaz pa menim, da je v eni mešanici dovolj tri do pet zelišč. Ena naj bo vodilna, dve stranski, ki sta prvi v podporo, in ena za barvo in prijeten okus čaja. To in drugo znanje sem želela naprej predati v svoji knjigi. V njej boste v uvodu našli nekaj o meni in moji zeliščarski poti. V poglavju o zdravilnih zeleh boste odkrili čudovite slike in podrobne opise 101 zelišča (kje rastejo, kakšne so njihove učinkovite, kako jih lahko uporabimo notranje, zunanje, v kulinariki, kmetijstvu in pri zdravljenju živali). Sledita poglavje o pripravi čajnih mešanic za različne bolezni ter poškodbe in hramba domačih nasvetov. Na koncu je dodano poglavje o domačem zdravljenju živali.
Kaj vas je navdušilo, da ste postali zeliščarica?
Navdušila me je sama mati narava. Že v otroški dobi sem se srečala z zelišči, z njimi nas je zdravila tudi naša mama. Rada grem v naravo, saj si tako spočijem dušo in telo.
Kako ste začeli svojo zeliščarska pot?
Začela sem s tremi ali štirimi sadikami, ki sem jih opazovala in pustila za razplod. Ob tem sem širila svoje znanje o pridelavi in zavedanje, kako se zdravilna zelišča uporabljajo.
S čim se ukvarjate danes? Kje vas ljudje lahko najdejo?
Še vedno se ukvarjam z zelišči, in sicer najpogosteje dajem nasvete za njihovo uporabo. Poleti me boste še vedno našli na ljubljanski tržnici, pri vhodu v Ribarnico.
Po kakšne nasvete in s kakšnimi težavami ljudje najpogosteje prihajajo k vam?
Ljudje me najpogosteje sprašujejo za nasvete pri težavah s prebavili, ledvicami in mehurjem. V zimskem času najpogosteje postavljajo vprašanja o prehladnih obolenjih, spomladi pa za čiščenje telesa, čemur jaz pravim notranje umivanje telesa.
Katero je vaše najljubše zelišče in zakaj?
Moje najljubše zelišče je dobra misel, ki ima mnogo učinkovin. Njeno delovanje je blago, zato se lahko uporablja v vsaki zeliščni mešanici. Vendar nobenemu zelišču ne želim delati krivice – vsako po svoje je lepo in v sebi nosi skrivnost različnih koristnih učinkovin.
Katera zelišča ne bi smela manjkati v nobenem gospodinjstvu?
Zelišča predvsem ne bi smela manjkati v gospodinjstvih z majhnimi otroki, in sicer krvenka za ustavljanje driske, materina dušica pri prehladnih obolenjih, rman ali kamilica za želodčne težave, šentjanževo olje za masažo vnetih dojenčkovih zadnjic, tinktura razredčene arnike za udarce in poškodbe, zlata rozga pa za odvajanje vode. Brusnični listi naj bodo vedno pri roki za vnetja sečil, dobro je pri roki imeti tudi močvirni oslad, ki čisti kri.
Katero napake ljudje najpogosteje delajo pri nabiranju zelišč?
Ljudje pri nabiranju rastlin delajo ogromne napake. Navadno zelišč, ki jih nabirajo, sploh ne poznajo dobro, in največkrat ne vedo, za kaj se uporabljajo. Nabrana zelišča dajejo v polivinilaste vrečke, namesto da bi jih lepo položili v košaro. Rastlin ne smemo trgati, temveč jih moramo z nožem ali škarjami lepo odrezati. In vedno je vedno treba nekaj zelišč pustiti za razplod rastline v prihajajočih letih.
Kakšen nasvet bi dali ljudem, ki se želijo ljubiteljsko ali poklicno ukvarjati z zelišči?
Najprej je treba rastline dobro poznati po imenu in po možnosti poznati tudi njihovo botanično ime, da jih po pomoti ne zamenjamo s katero drugo. Eno zelišče lahko ima tudi več narečnih imen, ki jih je prav tako dobro poznati; na primer rmanu pravijo tudi purečnik. Predvsem pa je treba vedeti, kaj rastlina vsebuje, kako deluje in za kaj se uporablja.
5 NASVETOV GOSPE TEREZIJE ZA POMLADNE DNI
1. Katera zelišča je v tem času najbolje uporabljati, da okrepimo imunski sistem in preženemo spomladansko utrujenost?
Po zimskem lenarjenju pijemo velike tekočine, jemo veliko sadja in zelenjave, zelenih jabolk in hrušk. Pripravimo si lahko čaj iz kopriv, ki jih naberemo sami, pripravimo si lahko tudi špinačo in regratovo solato. Spomladi začnemo s povečano telesno aktivnostjo – pol ure dopoldne in pol ure popoldne, ki si ju vzamemo za sprehode v naravo ali delo na vrtu.
2. Kako lahko z domačimi pripravki zdravimo seneni nahod?
Seneni nahod odpravljamo tako, da inhaliramo slano raztopino. Oče splakujemo s pripravkom iz smetlike, plavice in ožepka, v katerega dodamo nekaj zrn soli. Pazimo, da ni preveč močan, in uporabljamo hladnega. Obenem pijemo čaj iz navadnega repika, ki delujejo proti alergijam.
3. S katerimi zelišči ali čajnimi mešanicami odpravimo nespečnost?
Proti nespečnosti odlično delujejo baldrijan, hmelj, melisa, sporiš, oves in dobra misel. Čaj popijemo okrog 17. ure in zvečer na stran odložimo vse slabe misli in skrbi.
4. Katera zelišča nam pomagajo pri izgubi odvečnih kilogramov, ki smo jih nabrali čez zimo?
Pri izgubi odvečnih kilogramov nam bodo pomagali potrošnik, veliki jesen, oslad in bezgovi vršički. Ne pozabite zakleniti hladilnika, pa tudi zmerno fizično delo vam ne bo škodovalo!
5. Katera zelišča lahko v naravi nabiramo maja? Kaj lahko iz njih pripravimo?
V maju nabiramo glog, bezgove cvetove, smrekove vršičke, dišečo perlo, korenine in liste pekoče koprive, hrastovo skorjo, plešec, korenine omana in sleza, pljučnik in jetičnik.
Že spomladi pripravljamo sirupe, ki jih bomo uporabljali naslednjo zimo. Pripravimo lahko na primer sirup iz smrekovih vršičkov: vzamemo kozarec za vlaganje, vanj damo plast sladkorja, nato plast vršičkov in tako naprej. Zadnja plast mora biti sladkor. Kozarec postavimo na sonce in ga večkrat obrnemo. Ko se sladkor stopi, zmes precedimo in prevremo. Enako lahko naredimo s pljučnikom in jetičnikom. Za sladkanje pa lahko uživamo korenine omana, ki jih operemo, zrežemo na koščke in kandiramo v sladkorju. Jemo jih kot bombone.
