dipl. inž. agr. in hort., Uroš Križaj
direktor zavoda Debela čebela
tel. št. 041 667 093
… ko energije štimajo
JESEN RUMENA, DOBRA ŽENA
Zima trka na vrata, na vrtovih pa kljubujejo v zeleno odete ciprese, lovorikovci in tise. Na vrtu je ostalo je še nekaj zelja, brstičnega ohrovta in repe. In sivina meglenih dni se v danem trenutku, ko zapade prvi sneg, čarobno prelevi v belino.
Čudež iz vrečke s semeni
Jesen je in čas nabiranja plodov in semen. V njih se skriva mali čudež življenja, ko iz drobnega semena med stoterimi v plodu požene kalček in mesec ali dva kasneje zraste rastlina. Nekatere vrste paradižnikov v rodni domovini rastejo kot trajnice, več metrov v višino in precej v širino. Zato pred uporabo preverimo, koliko zares potrebujemo za lastno uporabo, saj je vrečka s semeni uporabna za večkratno setev na manjšem področju. V naravi v bližnjo in daljno okolico semena raznašajo veter, dež in živali. Na ta način se ohranja prilagoditev semen določene rastlinske vrste na tla in podnebje.
Med puščavo in goščavo (dejavniki življenja na vrtu)
Vsaka rastlinska vrsta na Zemlji ima lastnosti in zakonitosti načina rasti. Skupni imenovalec vseh je seme. Ta predstavlja začetek in konec življenjske zgodbe. Nekatera so komaj opazna kot prašni delci, druga so spet večja, kot kokosov oreh. Vsa pa med drugim prenašajo tudi informacijo za lastnosti tal in značilnosti podnebja. Določena semena klijejo le, če potujejo skozi prebavni trakt določenih živali, največkrat ptic in sesalcev, ki s tem poskrbijo za pestrost pokrajine. Iskro življenja zaženejo encimi, ki pomagajo razkrajati ovojnico semena oziroma ploda, kot je primer brazilskega oreščka.
(Ne)smisel gnojenja
Predstavljamo si pragozd. Izločki živali in mikroorganizmov bogatijo tla. Kaj je pravzaprav t. i. gnojenje? Gre za mešanje tal z odmrlimi organizmi, odpadlimi listi in lubjem. Kot primer lahko navedemo vulkanska tla novonastalega otoka, ki so brez življenja toliko časa, dokler jih ne naselijo mikroorganizmi. Ti omogočajo razvoj ostalih drobnoživk ter rastlin. Še bolje, prava vez nastane, ko se preko glinenih mineralov vzpostavi povezava med vesoljem in Zemljo. Neke vrste gnojenje se odvija tudi, ko s pomočjo vetrov in dvigajočega se zraka zračni tokovi iz puščav prenašajo delce puščavskega peska po vsem planetu. Le dobra energijska prevodnost tal je primerna za življenje in obstanek rastlinskih vrst. Kamninska osnova, glineni delci in organska snov so osnova za rastlini primerno bivanje.
Škropljenje – eter življenja
V zaselku blizu Vrhnike gojijo paprike. Pridelava sredi poletja in škropljenje z biodinamičnim sredstvom, kremenom iz roga, paprikam omogoča večjo vitalnost nad zemljo, škropljenje s pripravkom 500 pa omogoča gnojenje preko listov, kljub temu da tla ostanejo suha. A paprike ostajajo čvrste. Koreninski sistem, ki je na globini metra in pol, omogoča stalen pretok vodnih molekul po celotni rastlini. Takšno škropljenje je še najbolj podobno škropljenju s posvečeno vodo. Zato je zelo pomembno, da zajeto vodo nosimo v srcu in se z rastlino povežemo, jo začutimo. Stanje pod zastirko kaže stanje življenja, vitalnosti tal. V zbitih in zlepljenih tleh ni vira življenja. Hkrati kar 80 odstotkov mikrohranil v rastlino prehaja preko listov. Podobno je pri koži človeka. Padavine v obliki dežja skozi kristalno zgradbo vode vitalizirajo tako rastline kot živali.
Spomini na babico (prenos informacij semena)
V obdobju pozne jeseni na njivah samujejo preostanki jesenske zelenjave. Zeleno barvo je zamenjala rdečkasto rjava in z nosom, prilepljenim na okno, pričakujemo prve snežinke. Ljudje v mestih hitijo po opravkih, na kmečkih gospodarstvih pa se pripravljata prebiranje in sortiranje semen za spomladansko sezono sejanja in sajenja zelenjadnic in korenovk. Babice, tete in mame med prebiranjem in druženjem prenašajo znanja in izkušnje iz roda v rod.
Med občasnim pohajanjem med vrtovi se vse manj ženic pohvali s starimi semenskimi vrstami. Največkrat so to različne sorte fižola, vse več je različnih sort paradižnika in solate ter korenja in zelja. Začuda zelo zaupamo semenarskim hišam, ki obljubljajo visok donos in količine pridelkov. Akcija Štafete semen in organiziranost na lokalnem področju so dobrodošle za ohranitev kmetijskih rastlin.
Odnosi med živimi organizmi
Ekologija je veda, ki se znanstveno ukvarja s sobivanje živih bitij, bodisi mikroskopsko majhnih, bodisi velikih. Katere so tiste relacije med njimi in kako se to kaže na rast in razvoj ter bivanje na Zemlji?
Bolj primerno kot kaj bomo sejali in sadili, je pomemben odnos do vrta in do vseh živih organizmov v naravnem okolju. Kljub nakupu rastline niso naša last. So predvsem sestavni del življenjskega prostora, kjer živimo. Preko čutil so nam namenjene v uživanje. Mnoge izmed njih niso koristne in uporabne nam, a v vrtni kombinaciji spadajo skupaj.
Ravno raznovrstnost je dejavnik, ki omogoča, da občasno objedanje polžev, ki sicer zdesetkajo pridelek, ostane skoraj neopazno. Voluhar z obžiranjem in prenašanjem korenin skrbi za pestrost talnega koreninskega sistema. Zgolj to, da izginjajo korenine radiča, krompirja, sadnega drevja še ni razlog, da mu napovemo vojno.
Kaj bi rekle rastline?
V knjigi Skrivnostno življenje rastlin je s pomočjo znanstvenih poizkusov zabeleženo, da večina rastlin čuti odnos in namere človeka. Ljudem, ki zanje skrbijo prijazno in odločno, se odzovejo z večjo vitalnostjo in boljšo odpornostjo na živali, čigar hrana so, imajo lepše in bolj vonjavne cvetovi. Žal se odzovejo tudi na naše »odstranjevanje« t. i. škodljivcev. Le-ti so zgolj organizmi, ki se odzivajo na ritme, vibracije in hormone, ki jih večina rastlin in ostalih živih bitij izloča.
Rastline ne govorijo, temveč se preko vibracij odzivajo na dogajanje v okolici. Čutijo radost, ko so nam všeč, ter stres, ko so nam odvečna skrb ali ko se ignorantsko obnašamo do njih kot do odvečnih plevelov. Zelo hvaležne so za pristen, ljubeč odnos in tako naj bi potekalo tudi snovanje in načrtovanje prihajajočih spomladanskih dejavnosti.
Priprava rastlin na zimsko obdobje
Zima je obdobje, ko rastline v našem zmernem pasu hibernirajo oziroma mirujejo. So žive, a mnogo manj dejavne kot v rastnem obdobju. V primeru, da so tla obilno pokrita z zastirko, lahko še opazimo življenje v tleh. Dejavni so predvsem deževniki, pajkovci, gliste, kotačniki, stonoge in druge drobnoživke.
V tleh, ki niso pokrita s slojem listja in trave in jim pravimo gola tla, le-ta pomrznejo do globine 10 do 20 centimetrov. Tu se večina procesov ustavi. Zato je osnova jesenske priprave bogatenje tal z mikroorganizmi in dodajanje zastirke, kot je suha listna masa, travnato seno, žitna slama in lesni sekanci. Šele nato načrtujemo, kaj in koliko bomo sejali in sadili v naslednji rastnem obdobju in katere vrtne elemente bomo dodajali. Rastline, prilagojene na naše podnebje, zastremo, tiste, ki so niso prezimne, pa preselimo v hladen in svetel prostor, po možnosti zimski vrt ali visok, svetel in zračen prostor. Zima je že na vratih in v naslednji številki revije bomo pisali o različnih vrstah vrtnih materialov, vrtnih elementih in o tem, kako pomembno je dobro počutje v hladnih zimskih mesecih, ko v toplem zavetju idejno snujemo in načrtujemo ob toplem čaju in ko nas že ima, da bi se zapodili na vrt po opravkih.
