Dan za dnem uporabljamo nešteto izdelkov, ki vsebujejo razne škodljive sestavine, ki niso samo strupeni za naš organizem, temveč izjemno škodujejo tudi našemu planetu. Vsi ti strupi se kopičijo v nas preko hrane, embalaža in ostali odpadki pa na odlagališčih, ali kar je še huje, na divjih deponijah prehajajo v podtalnico in nazadnje tudi v našo vodo.
Prav je, da se zares začnemo zavedati, kaj jemo in kakšne izdelke uporabljamo vsak dan. V svoje dobro in v dobro planeta, na katerem živimo, raje izbirajmo ekološke izdelke, ki so strogo nadzorovani in preverjeno ne vsebujejo raznih strupenih snovi. V nadaljevanju vas bom poskušala opozoriti na najbolj problematične sestavine, ki zdaj že dokazano škodujejo človeku, živalim in zemlji.
Vse se začne pri hrani!
Hrana je stvar, ki jo neposredno vnesemo v naš organizem. Če je tretirana s pesticidi, se to lahko dolgoročno odrazi na našem zdravju. Težava je, da bolezni nikoli zares ne povežemo s hrano, obdelano s pesticidi. Ti se nalagajo v našem organizmu leta in leta, z njimi pa je vse bolj onesnažena tudi zemlja.
Stran od plastike
Bolj ali manj vsa plastična embalaža vsebuje bisfenol, ki se sprošča pri pranju embalaže z detergenti, če v embalaži hranimo kisle snovi in ob višji temperaturi. Bisfenol v telesu povzroča motnje enokrilnega sistema. Če je plastika odvržena v okolje, strupeno vpliva na vodne organizme, poleg tega pa plastična embalaža razpada kar 450 let! Plastika je sicer material, ki se reciklira, a se za izdelavo zopet potrebuje bisfenol in tako nastane začaran krog.
Samo pomislite, koliko embalaže vsak dan »pridelamo« doma. Sami lahko dosti pripomoremo k zmanjševanju količine plastične embalaže že tako, da ne uporabljamo plastičnih vrečk ali ne kupujemo pijač iz plastenk.
Zemlja potrebuje stoletja, da si opomore
Embalaža pa ni edina stvar, ki jo odvržemo, in stoletja razpada na odlagališčih. Zaradi pojava tako imenovane hitre mode, ko se relativno poceni oblečemo od glave do peta, so oblačila druga po vrsti odpadkov na deponijah. Ste vedeli, da je na Haitiju največja deponija oblačil na svetu, ki sega do 20 m visoko?
Strupena oblačila
Poleg tega je glavna tkanina za izdelavo oblačil, bombaž, tako obdelana s pesticidi in strupenimi barvili, da jih iz oblačila odstranimo šele po 10.000 pranjih. Večina bombaža je že gensko spremenjena. Tak naj bi bil bolj odporen na škodljivce, a je obenem zelo strupen za kmete in zemljo, saj se pri gojenju uporabljajo izredno velike količine pesticidov. V Ameriki je ogromno zabeleženih primerov, ko so kmetje in njihove družine zboleli za rakom.
Vse tkanine so obdelane tudi s formaldehidom, ki preprečuje zareditev raznih mikrobov v tkaninah. Te zelo strupene snovi ne boste našli le v oblačilih, temveč tudi v zavesah, na sedežnih garniturah in v pohištvu. V Evropi je raven formaldehida v izdelkih skrbno nadzorovana, kar pa ne velja, če uporabljamo ali nosimo izdelke, izdelane v državah tretjega sveta. V tem primeru so lahko količine formaldehida mnogo višje. Tkanine nosimo ves in vsak dan, sploh spodnje perilo, zato resnično velja nameniti dodatno skrb izbiri bolj kakovostnih oblačil. Slednja naj bodo po možnosti izdelana v Evropi ali iz ekološkega materiala. Že res, da je cena dvakrat ali trikrat višja, zato pa zdržijo več let kot cenejša oblačila. Naj omenim, da je tekstilna industrija zelo »umazana« z vidika spoštovanja človekovih pravic, saj se gonja za čim večjim zaslužkom odraža v tem, da je večina podjetij proizvodnjo preselila v tretji svet, kjer pravice delavcev niso enake kot pri nas, zato je veliko otroškega in suženjskega dela.
Strupen koktajl v kozmetiki
Dotaknimo se še izdelkov za osebno in kozmetično nego. Sploh ženske uporabljamo veliko izdelkov, od krem, do ličil, dezodorantov, šamponov do lakov za lase. Moramo se zavedati, da vse, kar nanesemo na kožo, v 60 odstotkih preide v krvni obtok. Nasploh pri kozmetičnih izdelkih in ličilih najdemo celo vrsto škodljivih sestavin, ki delujejo kot nekakšen strupen koktajl. Regulativa dovoljuje maksimalno količino vsake posamezne sestavine, vendar se moramo vprašati, kako na nas učinkuje ta koktajl spornih sestavin kot celota. Tako večina krem, šamponov, ličil vsebuje umetne konzervanse, kot so parabeni – hormonski motilci, ki dokazano vplivajo na hormonski sistem, a so še vedno dovoljeni v kozmetičnih izdelkih. Tudi BHT, ki ga uporabljajo kot nadomestilo za parabene, je enako škodljiv. V vseh omenjenih izdelkih za nego boste lahko našli tudi DEA, ki uravnava kislost ostalih sestavin, povzroča pa draženje kože in reakcije na sluznici. Ftalate in formaldehide vsebuje večina lakov za nohte, saj so topila za sintetična barvila. Pri šamponih za lase je še posebej problematičen quaternium, ki je dodan kot konzervans, ki počasi in trajno sprošča formaldehid. Parfumi, ki jih vsebujejo kar vsi kozmetični izdelki, so skrivnostne sestavine izdelkov, v katerih se lahko skriva marsikaj, kar proizvajalec ni dolžan razkriti, saj gre za poslovno skrivnost. Tako je lahko dišava denimo sestavljena tudi iz 3000 komponent, večinoma seveda škodljivih. Sintetična barvila, ki vsebujejo težke kovine, so prav tako izredno škodljive sestavine in v ličilih jih je ogromno – samo pomislite na šminke, glose in podobno. Te izdelke zlahka pojemo. Vse omenjene snovi so škodljive za organizem in za okolje.
Na splošno je kozmetika glede uporabe škodljivih snovi na prvem mestu. Medtem ko je v prehrani zakonodaja precej stroga, se v kozmetiki še vedno dovolijo snovi, ki so dokazano strupene. Poleg tega proizvajalci večino sestavin testirajo na živalih, kar je z moralnega vidika najmanj neetično. Četudi vam proizvajalec zagotavlja, da izdelek ni testiran na živalih, so lahko testirane posamezne sestavine. Zato kupujte izdelke, ki nosijo cruelty free certifikat.
Kaj lahko sami storimo, da se izognemo takim izdelkom? Najprej preberimo sestavine in preverimo, ali je izdelek zares stoodstotno naravnega izvora. Tako bomo hkrati poskrbeli zase in za okolje.
Ida Horvat Lebar, solastnica spletne trgovine z vrhunsko ekološko kozmetiko
EKO PLEME
