Deset let je bila zaposlena kot specialistka družinske medicine, dokler se v življenju ni srečala z izzivom, ki mu znanje uradne medicine ni bilo kos. Vsaj ne učinkovito. Ker se je že med študijem medicine zanimala za alternativne oblike pomoči, je logično nadaljevala točno tam. Prisluhnila je klicu svojega srca, odpotovala v Indijo, raziskovala in si vzela čas zase. Zapustila je ambulanto, v kateri je delala in postala holistična zdravnica. Tatjana Trajkovska ne zavrača uradne medicine, saj je navsezadnje sama zdravnica. Vendar pa iz lastnih izkušenj ve, da je pomembno predvsem in še marsikaj drugega kot zgolj tisto, kar nam ponujajo znotraj uveljavljenega načina zdravljenja.
Ste zdravnica z razširjenim pogledom na zdravje ljudi. Preko lastnih izkušenj ste namreč spoznali, da je včasih treba prižgati samozdravilne potenciale, da se lahko zares pozdravimo. Nam lahko zaupate kaj o tej svoji izkušnji?
Seveda. Naše telo je izjemen organizem, v katerem ves čas potekajo številni procesi, ki omogočajo življenje in delovanje telesa, hkrati pa imamo v sebi tudi mehanizme, ki skrbijo za ravnovesje in zdravljenje. Pred več kot desetimi leti sem po prekinitvi partnerskega razmerja, ki je bilo izjemno intenzivno, zbolela z depresijo. V odnos sem vložila vso energijo, a pozabljala nase, na svoje želje in potrebe. Skratka, nisem se imela dovolj rada. Telo in duša sta mi že prej sporočala, da vse skupaj »ne štima«, a ker sem odrasla s prepričanjem, da se moramo za stvari potruditi, sem vztrajala. Z zlomom so prišli občutki razočaranja, globoke žalosti, strahu, obupa; nisem mogla spati, jesti, ni mi bilo do ničesar. Poiskala sem pomoč pri psihoterapevtki, ki mi je ponudila tudi antidepresive, a vedela sem, da želim spremeniti odnos do sebe in poskusiti z naravnim zdravljenjem. Pomagali mi je homeopatija, predvsem pa gibanje v naravi, sproščanje, pisanje, globoko dihanje, razgovori ter ozaveščanje mišljenja in čustvovanja skozi razgovore s psihoterapevtko in prijatelji. Veliko sem začela brati in raziskovati o vzrokih za bolezen in naših lastnih potencialih zdravljenja.
Kako se je vaše življenje spremenilo, ko ste začeli odkrivati globlje ravni sebe?
Bolj ko sem spoznavala notranje dele sebe, bolj mi je bilo jasno, kako izjemno pomembno je, da postajamo skozi življenje čim bolj zavestni – zavestni sebe, svojih občutkov, telesa, misli, prepričanj in čustvovanja. Za dobro počutje še zdaleč ni pomembna samo zdrava hrana, okolje, gibanje, pač pa so izjemnega pomena predvsem naš odnos do sebe in življenja, naši medosebni odnosi, ki pa spet izvirajo iz odnosa do sebe, iz tega, kako mi vidimo sebe, svet, ljudi, situacije … Meditacija, sproščanje, ozaveščanje ter povezovanje z našim srcem in dušo so neprecenljivi v tem hitrem tempu življenja.
Kako danes gledate na uradno medicino?
Uradna medicina se mi zdi krasna za reševanje akutnih zdravstvenih težav, za zdravljenje poškodb in življenjsko ogrožajočih stanj. Pri zdravljenju mnogih kroničnih, avtoimunih bolezni, kompleksnih bolezni in duševnih težav pa bi bilo dobrodošlo, da bi uradna medicina sodelovala z drugimi vejami, kot so funkcionalna medicina, homeopatija, akupunktura, naturopatija, bioenergija, ajurveda in druge. Te pogosto obravnavajo človeka širše in iščejo ter odpravljajo vzroke za nastanek težav. Npr. nekomu, ki je zbolel z depresijo, ne predpišejo le antidepresivov in gibanja, temveč so njihove terapije usmerjene v podporo telesu naravnih procesov zdravljenja in odpravo vzrokov. Verjamem, da lahko s sodelovanjem razširimo razumevanje človeka, bolezni, zdravja in tudi bolje podpremo ljudi v procesu zdravljenja.
Bolj ko raziskujem različne načine zdravljenja, vzroke za svoje in pacientove zdravstvene težave, bolj spoznavam, da stvari niso tako preproste. Za celostno zdravljenje si je treba vzeti čas, poglobiti znanje, razumevanje in izkušnje. Vse bolj me fascinirajo globina naše duše, izjemna povezava med telesom in dušo ter področja nezavednega, ki so še tako neraziskana, a izjemno globoko vplivajo na nas, naše zdravje, počutje in življenje nasploh.
Česa se ljudje po vašem še premalo zavedamo?
Čeprav se zavest o zdravem življenju in naravnih načinih zdravljenja prebuja in širi, se mnogo ljudi še vedno ne zaveda, kako izjemno je narejeno naše telo. Sami lahko s pravim ljubečim odnosom do sebe, spremembo življenjskega sloga, predvsem pa čustvovanja in mišljenja vplivamo na naše zdravje oziroma zdravljenje. Verjamem tudi, da nas bolezen vedno povabi, da se zazremo vase, v svoje življenje in izboljšamo stik s seboj ter se zavemo tudi svoje duhovne plati ter izjemne povezave med dušo in telesom.
Kako bi moral človek pravilno odreagirati, ko se mu pojavijo zdravstvene težave?
Zelo dobro je imeti dober odnos do sebe in svojega telesa. Navadno nam telo že pred nastopom resnejših zdravstvenih težav sporoča, da nekaj ni dobro. Morda se počutimo utrujene, napete, vzkipljive, lahko čutimo bolečine v telesu, pojavijo se motnje spanja, prebave, neprijetne misli, čustva … Vsi ti nas opozarjajo, da se v telesu nekaj dogaja. Takrat se je dobro ustaviti. Vprašajmo se, kaj je tisto, česar nam morda primanjkuje, kje smo pozabili nase, kaj lahko takoj naredimo, da se bomo bolje počutili, in kaj nas izčrpava. Pogosto lahko s pravočasnim ukrepanjem preprečimo razvoj bolezni in poskrbimo za ravnovesje. V primeru, da se stanje ne izboljša, pa le obiščite svojega zdravnika ali terapevta, v katerega znanje in izkušnje zaupate.
Kdaj si lahko pomagamo s samozdravilnimi potenciali – mehanizmi?
Samozdravilni mehanizmi se v nas odvijajo sami od sebe vsak dan, še intenzivneje pa potekajo, ko je telo v stanju ravnovesja. Spodbudimo jih lahko z različnimi tehnikami (zavestno dihanje, sproščanje, primerna telesna vadba in gibanje, joga, meditacija, smeh) ter metodami (masaža, savna, aromaterapija, zdravo prehranjevanje ter razstrupljanje, akupunktura, ajurveda, hipnoza, bioenergetska terapija …). Prva skupina tehnik, ki jih izvajamo sami, povzročijo, da se v telesu prekomerno aktivni simpatični živčni sistem umiri in aktivira parasimpatikus. Ko je telo v stanju sproščenosti, se samodejno aktivirajo mehanizmi samozdravljenja in regeneracije. Pri težjih in kompleksnih težavah priporočam, da se ljudje obrnejo na zdravnike in terapevte, ki jih bodo podprli pri aktiviranju teh procesov.
Nam lahko predstavite nekaj tehnik, s katerimi te potenciale aktiviramo?
Tehnik je mnogo. Ena izmed izjemno učinkovitih in hitro delujočih je zavestno globoko dihanje. Obstaja več vrst dihanja, s katerimi lahko vplivamo na fizično in psihično počutje. Nekajkrat dnevno se ustavimo za minutko ali dve ter globoko, enakomerno počasi dihajmo, tako, da se pri vdihu razširi trebuh in pri izdihu sprosti. Presenečeni boste nad počutjem.
Druga tehnika je zavedanje in dovoljevanje vsega, kar je. Vse več ljudi je frustriranih, napetih, zaskrbljenih, prestrašenih, žalostnih ali jeznih. Ker večina ljudi zgoraj našteta čustva obravnava kot slaba (tako so nas naučili), se jih izogibamo, jih v sebi potlačimo, pred njimi bežimo (tako da se zamotimo z delom, klepetanjem, računalnikom). Dovolj je samo nekaj minut naše popolne prisotnosti in tega, da si dovolimo občutiti, karkoli se v nas dogaja, vsa čustva, misli, občutke in ob tem počasi, globoko in zavestno dihati. Naša prisotnost in dovoljenje, da smo, kjer smo, z vsem, kar se v nas dogaja, bosta omogočila, da se vsa ta napetost sprosti. Dolgotrajna in nepriznana občutja in napetost vodijo v nastanek bolezni in mnogih psihičnih (tesnoba, panični napadi, depresija, nespečnost) in fizičnih težav.
Priporočam tudi, da se veliko smejite! Smejte se svoji resnosti, smejte se neumnostim, poglejte stare komedije, smejte se z otroki in znanci. Smeh je čudovito zdravilo in izjemno močno aktivira naše samozdravilne procese. Objemajmo se več. In še bi lahko naštevala in naštevala.
Ste holistična zdravnica. Kaj to pomeni v praksi?
Zdravnica sem po izobrazbi, po duši pa raziskovalka. Moje dušno poslanstvo je ljudi podpreti na njihovi poti do boljšega zdravja, počutja in notranjega miru. Največ sem se o zdravju in ravnovesju v življenju učila ravno skozi lastne zdravstvene težave in padce. Spoznavam, da je življenje velika čarovnija in da lahko s svojim odnosom do sebe in življenja resnično čarobno živimo. To ne pomeni, da se ves čas cedita med in mleko, temveč da znamo tudi v času stisk, težav in bolezni vse pogledati širše, poiskati darilo v tem, kar nam življenje prinaša. Ni vedno lahko, je pa zato bogato, pestro in srčno, če si le dovolimo sprejeti življenje, biti ranljivi in tudi podprti. Ravno zaradi teh spoznanj in zbližanja z lastno naravo in esenco ljudi rada podprem na poti zdravljenja ter spoznavanja njihovih potencialov, darov in moči.
Pravite, da se večina zdravstvenih težav pojavi zato, ker izgubimo stik s seboj. To je verjetno vprašanje za milijon evrov, toda kako ta stik s seboj ponovno vzpostavimo? Obstaja univerzalni način ali ga mora vsak najti sam? In ko ga ponovno najdemo, ali je to garancija, da bodo zdravstvene težave izginile?
Univerzalen način za vzgajanje stika s seboj je po moje zavedanje. Sicer pa je načinov, na katere si dovolimo biti tukaj in zdaj, v sebi in ljubeče s seboj, mnogo.
Življenje je skrivnostnejše, kot si mislimo, je nerazložljivo in nepojasnljivo. Tako se zgodi, da zbolijo za težko boleznijo in umirajo ljudje, ki zdravo živijo in so izjemno zavestni. Zato pravim sebi in ljudem – živimo zavestno, čim bolj v sožitju z dušo in telesom in hkrati odložimo breme, ki smo si ga eni s pretirano odgovornostjo naložili. Bolezni so tudi naši učitelji in ni namen vsake bolezni ta, da jo ozdravimo. Morda ima v tem življenju naša duša pot, na kateri se moramo učiti prepuščanja, odpuščanja in sprejemanja.
Avtorica: Lara Jelen, pomočnica urednice in novinarkaAvtorica: Lara Jelen, pomočnica urednice in novinarka
