»Sem veliko več kot človek, ki je dvakrat zbolel za rakom.« S tem stavkom se Matic Sopotnik, avtor knjige Dvakrat – Pot skozi bolezen do novega življenja (Cangura, 2026), predstavi danes. Raka testisov je prvič dobil pri osemnajstih, drugič osem let pozneje. Njegova knjiga pa ni zgodba o bolezni, temveč o tem, kako se človek znova nauči zaupati življenju – in lastnemu telesu.
Kdo je Matic Sopotnik
Matic Sopotnik je mož in oče, ki usklajuje družino, službo in vsakdanje obveznosti kot vsi mi. Rad se smeji, načrtuje in ustvarja. A v njegovo življenje je dvakrat posegla bolezen, ki pri mladih moških ni redka, a se o njej skoraj ne govori: rak testisov. Prvič je prišla, ko je hodil v šolo. Drugič, ko je odrasel, si ustvaril prihodnost in ga je čakala samo še zadnja kontrola.
Svojo pot je zapisal v avtobiografiji Dvakrat. V pogovoru z Majo Tomšič, vodjo založbe Cangura, pove, da se ne želi predstavljati samo skozi to izkušnjo: »Sem tudi človek, ki se rad smeji, načrtuje, ustvarja in se veseli čisto običajnih stvari.«
Ko je bolezen »nekaj, kar se dogaja drugim«
Pri osemnajstih imaš v glavi šolo, prijatelje in ljubezen. Bolezen je nekaj, kar se zgodi starejšim. Prav zato diagnoza pri tej starosti ne zadene samo telesa, ampak celotno predstavo o tem, kako bo potekalo življenje. »Razumeš besede, ne moreš pa še razumeti vseh posledic, ki jih bodo imele za tvoje življenje,« se spominja Matic.
Ena njegovih najpomembnejših ugotovitev je, da se nekatere posledice pokažejo šele po koncu zdravljenja – »takrat, ko naj bi bilo vse spet normalno«. To je del poti, ki ga okolica pogosto spregleda: ko so izvidi dobri, vsi pričakujejo, da je zgodba končana. Za človeka, ki jo živi, se takrat pogosto šele začne novo poglavje.
Negotovost je težja od bolečine
Česa ga je bilo najbolj strah? Ne operacije in ne kemoterapije, temveč prihodnosti, ki je čez noč postala negotova. »Kaj bo z mano? Kako bo potekalo zdravljenje? Bom po vsem tem lahko živel tako kot prej? Mislim, da je najtežja prav ta negotovost.«
Kdor je kdaj čakal na izvid – svoj ali izvid nekoga, ki ga ima rad –, ve, o čem govori. In Maticov odgovor na to ni junaški. Je nekaj, kar lahko uporabi vsak:
»Ni ti treba ves čas verjeti, da zmoreš vse. Včasih je dovolj, da nadaljuješ, tudi ko ne veš povsem, kako.«
V knjigi to razvije v preprost način preživljanja težkih obdobij: ne razmišljaj o celotni poti, ampak o naslednjem koraku in naslednjem dnevu.
Majhne stvari, ki držijo pokonci
Ob družini in bližnjih Matic izpostavi nekaj, kar marsikoga preseneti: največ so mu pomenile majhne stvari. Da šola ni povsem izginila iz njegovega življenja, da je ostal povezan s sošolci, da se je zunaj bolnišnice še vedno dogajalo življenje. »Takšne stvari ti lahko pomagajo ohraniti občutek, da nisi samo bolnik, ampak še vedno isti človek.«
To je dragoceno sporočilo za vse, ki imajo bolnega prijatelja, sina ali partnerja in ne vedo, kaj bi rekli. Včasih ni treba reči ničesar posebnega. Dovolj je, da človeka ne izločite iz običajnega življenja.
Telo, ki ga je moral spoznati na novo
Najbolj odkrit del Maticove zgodbe je odnos do telesa. »Telo, ki si mu prej zaupal in ga skoraj nisi opazil, nenadoma postane nekaj, o čemer razmišljaš ves čas,« pravi. Bolezen poseže v spolnost, plodnost in občutek moškosti – v teme, o katerih mladi moški, kot sam prizna, »običajno ne govorimo odkrito«.
Ob ponovitvi bolezni je izgubil oba testisa in danes živi z nadomestnim hormonskim zdravljenjem. Kemoterapija je vplivala na plodnost, pa vendar je danes oče. O vsem tem v knjigi piše brez olepševanja in brez samopomilovanja. Njegov sklep ni, da je telo sovražnik, temveč da ga je treba spoznati v drugačni luči »in se ga postopoma naučiti tudi poslušati«.
Kaj bi povedal osemnajstletnemu sebi
Morda najlepši odgovor iz pogovora je tisti o mlajšem sebi. Pričakovali bi svarilo. Namesto tega Matic osemnajstletnemu Maticu ne bi želel vzeti mladostne lahkotnosti:
»Ne bi mu razkril vsega, kar ga čaka, ker bi mu s tem odvzel tudi možnost, da svojo pot doživi sam. Če bi mu lahko povedal samo eno stvar, bi mu rekel, da naj se ne boji življenja, ki ga še ne pozna.«
Zakaj je ta zgodba aktualna prav zdaj
November je mesec ozaveščanja o moškem zdravju (Movember). Rak testisov je med najpogostejšimi raki pri mladih moških, a se ga pravočasno odkritega v veliki večini uspešno pozdravi. Matic sam opozarja, kako se je pogled na diagnozo spremenil: nekoč je veljalo, da pri raku »ni luči na koncu tunela«, danes pa vemo, da so možnosti za ozdravitev, če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, zelo velike.
Zato je njegova zgodba tudi praktičen opomnik: samopregled traja minuto, neboleča zatrdlina pa ni razlog za čakanje. Matica boste lahko poslušali tudi v ponedeljek, 19. oktobra 2026, ob 10.10 v oddaji Med štirimi stenami na Radiu Slovenija.
Komu je knjiga Dvakrat namenjena
- mladim moškim in fantom, ki so se znašli pred podobno diagnozo;
- staršem, partnerkam in prijateljem ljudi, ki se zdravijo;
- vsem, ki živijo s strahom pred kontrolami in izvidi;
- bralcem osebne rasti, ki iščejo resnične zgodbe o padcih in novih začetkih.
Dvakrat ni priročnik in ne obljublja recepta. Je iskreno pričevanje človeka, ki je moral svoje življenje sestaviti na novo – dvakrat – in ob tem spoznal, da »nekoč« ni zagotovljen in da novega življenja ni treba čakati.
Knjigo Dvakrat (Matic Sopotnik, Cangura 2026) kupite na Cangura.com »
Celoten pogovor z avtorjem preberite na blogu založbe Cangura, več o avtorju pa na njegovi avtorski strani. Na karma PLUS smo o Maticovi poti pisali že v članku Rak testisov pri 18 letih – in osem let kasneje spet.
Opomba: članek povzema osebno izkušnjo avtorja in ne predstavlja medicinskega nasveta. Ob kakršni koli spremembi na modih se posvetujte z zdravnikom.