Uroš Križaj
Vsa živa bitja so del ekosistema, ki deluje v skladu z ritmom planetov in lokalnimi razmerami na Zemlji. Rastline in živali se z ritmi povezujejo instinktivno, človek pa s senzibilizacijo, tj. z občutenjem skozi odnos – ljubezen tako vedno znova vrača v povezavo s sebstvom, z naravo v sebi ali kot »novejše« prakse poimenujejo to »reconection«.
Rastline in permakultura
Rastline glede na njihove značilnosti rasti razvrščamo v sedem skupin. Gozdni vrt na primer s svojo strukturo spominja na obliko piramide: vsebuje visoka drevesa (hrast, bukev, jelka, sekvoja), nižja drevesa (sadna in okrasna), grmičevje, zelene neolesenele rastline – trajno zelenjavo in zelišča, korenovke in gomoljnice, pokrovne rastline in vzpenjavke (trta, kivi, glicinija, visok fižol).
Skladno z ritmi
Rastline rastejo in se razvijajo v skladu z ritmi in impulzi, s katerimi vibrirajo planeti, in jih širijo tudi na Zemljo. Ritmi so prisotni tudi v reprodukciji in so dinamika sobivanja živih organizmov. Na primer po biodinamični metodi na pripravljen preparat iz hrastovega lubja deluje planet Mars, ki v kompostni gomili harmonizira tla in preprečuje bolezenska stanja, ki utegnejo nastati zaradi prebujne rasti rastlin. Sonce skozi preparat iz koprive v zemlji ureja procese železa. Več o rastlinah in načinu delovanja preparatov je zapisano v knjižici Biološko-dinamični preparati avtorice Mete Vrhunc, ustanoviteljice biodinamične metode v Sloveniji, in društva Ajda Vrzdenec.
Spornost gnojenja z mineralnimi gnojili je v tem, da rastlinam daje drugačne impulze. Sicer takšno gnojenje vpliva na hitrejšo rast in povečuje pridelek, a žal slabo vpliva na vitalnost rastlin. Tako živali kot človek potrebujejo mnogo več krme in hrane, seme in plodovi pa slabše kalijo. Še nedozorele rastline gredo z njiv v skladišča, kjer zorijo brez impulzov vesolja, in od tam naprej v predelavo. Zaradi celotnega procesa izgubijo vitalnost in moč, potrebno za našo prehrano.
Kako torej oživeti tla in Zemljo? Odgovor nas vodi k ponovni senzibilizaciji človeka in k usklajevanju s prevodnostjo in vitalnostjo tal ter posledično rastlin in živali.
Preobrat vrtičkanja
Večina ljudi »zahodnega sveta« rastline razvršča glede na uporabnost vitalnih organov na korenovke (pesa, korenček, krompir), listnate rastline (solata, blitva, kapusnice), cvetnice (cvetice, brokoli, cvetača) in plodovke (grah, fižol, stročji fižol).
Po štirih skupinah načrtujemo tudi vrtni redosled oziroma kolobar. Po setvenem koledarju rastline sejemo, sadimo, presajamo, negujemo in pobiramo v določenih časovnih okvirih, glede na ugodnost vpliva planetov. S priročnikom, ki je pri delu biodinamikov vsakodnevni pripomoček, lahko sledimo ritmom v vesolju. In vendar nastanejo težave, saj jih na ta način obravnavamo kot monokulture, v naravi pa se rastline združujejo v mešane posevke. Na tak način so vitalne rastline namreč združene proti delovanju rastlinojedih živali. Na vrtu zato med solate, redkvice in korenovke sadimo višje in visoke plodovke, metuljnice in različne vrste ohrovtov, v skladu z medsebojnim ujemanjem sobivanja.
Za samooskrbo, a kvalitetno!
Osnova samooskrbe je v pridelavi lastnih semen, ki so prilagojena tipu in vitalnosti tal, lokalnim podnebnim značilnostim in potrebam ljudi. Rastline, vzgojene iz semena, pridobijo informacijo o zunanjih pogojih, ki služijo naslednji generaciji. Semena plodovk odbiramo iz sredine rastline, socvetja solatnic, kobulnic in kobulnic pa na površini od 3 do 5 m2. Tik pred obiranjem naj dozorijo. Bolj kot količina sta pomembni vitalnost rastline in kakovost semena v plodu, kar omogoča vitalnost in s tem kaljivost semenskega materiala v naslednjem življenjskem obdobju.
Vloga žuželk
Prehranjevanje z zelenjem, semeni in plodovi rastlinam omogoča večjo biotsko pestrost v širni okolici in s tem preživetje vrste. Isti proces spodbuja rastline k branjenju pred vsiljivci. Žuželke namreč privabljajo feromoni iz žlez rastlin, k rastlinam pa jih vodi jakost vibracij, ki jih te oddajajo glede na svojo vitalnost. Polže privablja predvsem proces razkroja in nizka vibracija močno oslabljenih rastlin. Podobno čutijo vibracije tudi uši, pršice, kobilice, gosenice metuljev in vešč ter ostale živali, le da te zaradi nadaljevanja vrste raje objedajo rastline z višjo energijo.
Življenje v tleh
Osnova življenja rastlin je prevodnost tal. V tleh glineni delci prevajajo impulze planetov, kalcij energijo privablja v tla, kremen kot praoblika kamenin pa te energije seva nazaj v zgornji, plodni sloj tal. Gnojiti pomeni zemljo oživljati, jo vitalizirati. Rastline na negovanih, vitalnih tleh tvorijo tipalne organe in majhne sesalne korenine, ki izločajo kisline, ko naletijo na trdno kamenino. Pojav glivic na živi rastlini je znak nizke vitalnosti; v živih tleh pa glive tvorijo nekakšno mrežo oziroma tkanje, podobno pajčevini, ki izloča kisline. Če je izločanje gliv močno, se lahko bakterije dobro namnožijo in nadaljujejo naslednjo stopnjo razkroja tal. V trenutku, ko glive in bakterije končajo razvojno stopnjo razkroja, je ves material fermentiran do mere, da ga deževniki, skakači, stonoge in drugi miniaturni organizmi lahko predelajo. Izločki teh živali postanejo humusna plast v tleh., kar je končni namen gnojenja.
Nasvet srčnega vrtnarja
Rastline zaradi lažjega lastnega razumevanja in dogovarjanja razvrščamo na različne načine. S plodovi, semeni, listi in koreninami nas hranijo, ko skozi naša prebavila potujejo s pomočjo mikroorganizmov v ustih, želodcu in črevesju. Naš odnos jim daje namen in zvišuje njihovo vitalnost. Tiste, ki jih vzgajamo iz semen in potaknjencev, živijo z nami kot del skupnosti. Za nas so lepe, vzdržljive, opojne. Predvsem pa bolje razvijajo in izražajo tiste dele, ki jih človek z opazovanjem občuduje. Moč življenja se kaže kot odziv in prilagajanje na stalno spreminjanje dogajanja in stanja v okolici. Vitalne in močne rastline so namenjene nadaljevanju svoje vrste in obstoju ekosistema, tiste malo manj pa prehrani vseh živih bitij.
Ni bolj iskrene ljubezni, kot je ljubezen do hrane. – George B. Shaw
dir. Zavod debela čebela
mtel:041667093
