Stvari je treba videti take, kot so.
Satja – resnicoljubje, resničnost, avtentičnost; pomeni stvari videti take, kot so, ne take, kot bi bilo dobro ali koristno, da jih vidimo.
Joga pozna osem korakov do samorealizacije. Del prvega koraka joge so jame, kodeksi, ki praktikantu joge pomagajo doseči duševno in čustveno ravnovesje. Poznamo pet jam: ahimsa (nenasilje), satja (resnicoljubje), asteja (nekraja), brahmačarja (vzdržnost) in aparigraha (nenavezanost).
Satja pomeni »govoriti resnico«. Je stanje, kadar živimo po načelu resnice, smo odkriti v svojem čustvovanju, resnični v besedah in dejanjih.
Satjo, resnicoljubje, je zelo težko opredeliti. Resničen, resnicoljuben pomeni biti iskren, živeti brez laži in zavajanja ter biti resnicoljuben v dejanjih.
Resnicoljubje in pristnost v komunikaciji
Resničnost, resnicoljubnost ni vedno zaželena odlika, sploh če s svojo odkrito komunikacijo prizadenemo ljudi okrog sebe. To je igra ega. Joga nas nagovarja, da razmislimo o svoji komunikaciji, saj je način, kako kaj povemo, zelo pomemben. Ne skrivajmo lastne brutalnosti v komunikaciji za besedami: »Takšen(a) sem, briga me, kaj ti občutiš, vedno povem, kar mislim.« Ko začutimo vzgib, da bi tako ravnali, si prikličimo v spomin eno izmed jogijskih zapovedi: nenasilje.
Joga nas skozi princip satje uči, da v komunikaciji damo prednost ljubezni pred resnico. Tu postane načelo resnicoljubnosti bolj zapleteno. Nenasilje je zapoved na najvišjem mestu. Spoštujmo načelo nenasilnosti in se potrudimo povedati resnico na način, da povzročimo čim manj škode. Zavesten človek se zaveda, da ima vse, kar izreče, vpliv na okolico. Če govorimo resnico in ima ta negativen učinek na človeka, je bolje molčati.
Sposobnost biti odkrit v komunikaciji in hkrati tenkočuten, da ne prizadenemo drugega, zahteva od človeka visoko stanje zavedanja.
Kako z joga prakso prebujam resnično/resničnega sebe?
Prek joge vzpostavljamo stik s seboj, se samoopazujemo in se tako soočimo s svojo resnico. Z asanami in dihom sproščamo napetosti znotraj nas in postopoma začutimo potrebo po pristnejšem življenju. Prek prakse joge razkrijemo svoje vzorce, raziščemo vzroke vedenja, ki so poglavitni dejavniki načina našega življenja. Nekatere vzorce odpravimo z lahkoto, druge z več dela.
Sama praksa joge razkriva, koliko resnice je v nas. Če ignoriramo svoje telo in potiskamo telo v asane, za katere telo še ni pripravljeno, je to neke vrste nepoštenje do sebe. In ta neiskrenost do svojega telesa lahko povzroča poškodbe in bolečino.
Zelo preprost način opazovanja resnice v naši praksi je posvečanje pozornosti dihanju. Dih je izredno pomemben dejavnik v praksi, saj nam pokaže, kdaj je položaj za nas prezahteven. Če je dihanje napeto in plitko, obstaja velika možnost, da naše telo v položaju ni zadovoljno. Če smo iskreni s seboj, prisluhnemo dihu in ne popustimo egu, ki bi želel potiskati telo v zahtevnejšo stopnjo položaja.
Pristnost v odnosih
Kadar smo odkriti v odnosih, to pomeni, da smo v nekem odnosu, ker to želimo biti, da resnično komuniciramo, ne le prikimavamo, ker nekdo to želi ali pričakuje od nas itd. Ko smo pristni do sebe in živimo po svojih zakonih življenja, smo sposobni resnično in pristno ljubiti. Opustimo vsa sprenevedanja, ugajanja, nasilje, vse, kar v odnos ne sodi. Postanemo resnični mi tudi v odnosu in začutimo resnično ljubezen, ne le nekaj, kar naj bi bilo ljubezen. Če v odnosih trpimo, se trudimo, pretirano prilagajmo, to ni prava pot ljubezni.
Resnica osvobaja
Vprašanja, kot sta »Ali se z lažmi izogibam soočenju, zavrnitvi, neprijetnim dogodkom?« in »Kaj bi se zgodilo, če povem resnico?«, nas vodijo v refleksijo o resnicoljubju. Če živimo po načelih, da se izogibamo bolečini, strahu ali želimo ugajati, to ni svoboda, to je ječa. Tovrsten način življenja z maskami utruja in vodi v bolezenska stanja. Biti resničen pomeni biti ranljiv, ustvarjalen in svoboden. Iz svojega ravnanja je treba odložiti predstave, kakšni naj bi bili, in sprejeti sebe točno take, kot smo. Joga nas spodbuja ljubiti sebe, take kot smo, ne pa, kot bi morali biti.
Bolj kot se zavedamo sebe, bolj se poznamo, bolj smo iskreni s seboj, bolj ljubeči, igrivi, manj se obsojamo, bolj smo pošteni do sebe. Na ta način se osvobodimo. Postanemo to, kar v resnici smo, ne skrivamo se več za masko, ne igramo več vlog. Ne govorimo in ne delujemo več na način, ki nam ga morda kdo vsiljuje ali ga od nas pričakuje. Smo spontani, intuitivni, pripravljeni za samoraziskovanje in pripravljeni na samouresničevanje. Prav taka postane naša jogijska praksa – ljubeča, igriva, polna kakovostnega diha in avtentična.
Ko odmaknemo vse plasti neresnic znotraj sebe, ugotovimo, da smo polni ljubezni, in začnemo živeti svoje resnično življenje.
Joga nas torej uči živeti resnico, živeti iz srca. Vedno, kadar zatremo svoje srce in ne živimo v skladu s svojo resnico, nam to povzroča bolečino. Praktikanti joge si prizadevamo živeti v trenutku in videti stvari in lastno življenje take, kot so. Kadar nismo v resnici do sebe, takrat spreminjamo svoj svet, ustvarimo svet, ki ni resničen, in poskušamo bežati pred realnostjo. Lahko rečemo tudi, da nosimo maske, kar pa vodi v bolezenska stanja.
Bistveno je torej, tudi ob pomoči joge, vaditi in vzpostaviti brezpogojno ljubezen do sebe, kar vodi v pristnost in nenasilje. Ljubezen je vedno dobronamerna in nežna. Na tak način živimo v čutenju sebe in lahko živimo v iskrenem sočutenju ljudi.
Joga nas vodi v nenehno refleksijo o tem: »Kakšna je moja resnica?« Ni dovolj le izogibati se laži, temveč je naloga praktikanta joge, da išče način, kako videti svet tak, kot je, onkraj iluzije in identifikacije z materialnim. Iskati resnico pomeni iskati pot do duhovnega dela sebe, do duše (atman) in na ta način pridobivati uvid v resnično naravo življenja in stvari.
Kaj je torej resnica? Resnica je nekaj, kar je večno. Resnica je povsod. Ko ji sledimo, ne sprejemamo več druge poti.
POUDARKI:
- Zavesten človek se zaveda, da ima vse, kar izreče, vpliv na okolico.
- Sposobnost, da smo odkriti v komunikaciji in hkrati tenkočutni, da ne prizadenemo drugega, zahteva od človeka visoko stanje zavedanja.
- Joga nas spodbuja ljubiti sebe, take kot smo, ne pa, kot bi morali biti.
- Vedno, kadar zatremo svoje srce in ne živimo v skladu s svojo resnico, nam to povzroča bolečino.
- Resnica je nekaj, kar je večno. Resnica je povsod. Ko ji sledimo, ne sprejemamo več druge poti.
Avtorica: Monika Pekošak, mednarodno certificirana učiteljica joge, registrirana v Joga združenju Slovenije, bioterapevtka po metodi karmične diagnostike
