Dva monologa še ne naredita dialoga
Ruski psiholog dr. V.O. Ruzov je zapisal: »Vse, kar počnemo v življenju, so le igračke, s katerimi se zamotimo, medtem ko se učimo znanosti o odnosih.«
Če se vam nenehno ponavljajo iste preizkušnje v odnosih, se še niste naučili svoje lekcije. Eno najpomembnejših znanj je razumevanje, kako ravnati skladno z dolžnostmi v vsakem specifičnem odnosu. Posebej pomemben vpliv na vse naše odnose imajo družinski odnosi, posebej odnos z mamo in očetom. Obstaja pa tudi devet skrivnosti, ki lahko bistveno pripomorejo do harmonije v odnosih.
- Spoštovanje
Spoštovanje je temelj vseh zdravih odnosov, drugih pa ne moremo zares spoštovati, če jih najprej ne sprejmemo takšne, kakršni so. Sebične želje in poskus spreminjanja drugih povzroči to, da se ljudje okrog nas prikažejo v najslabši luči. Samo pomislite, kdaj sami pokažete svoje rogove: običajno takrat, ko vas skušajo spreminjati in manipulirati. Tisti, ki vedo, kako težko je nadzirati že samega sebe, se zavedajo, da je poskus nadzorovanja drugih resnična in nesmiselna misija nemogoče.
Naloga vseh nas je biti vedno hvaležen in spoštljiv do vseh, posebej do starejših in staršev, ne glede na to, kakšne vzgoje smo bili deležni. Zavedati se moramo, da otrokom navadno posvečajo 100 odstotkov svojih zmožnosti, kapacitete pa imajo različne. To nikakor ne pomeni, da odobravamo njihovo ravnanje ali da naredimo vse, kar nam rečejo, seveda ne. To preprosto pomeni, da brez obsojanja in zamer sprejmemo vse, kar nam je bilo dano preko njih. Modrost uči, da si starše z delovanjem dejansko izberemo sami.
- Toleranca
Dejanja drugih sodite po njihovem namenu, svoja dejanja pa po izvedbi – tako se boste izognili številnim nesporazumom. Navadno ravnamo ravno obratno. Nobene pravice nimamo gaziti po egu drugih, če nismo plačani za to ali odgovorni zanje kot starš ali učitelj. Vsi delamo napake.
Še danes se spomnim, kako sem v srednji šoli »krstil« fanta, ki je danes eden najboljših rokometašev v Sloveniji; hvala bogu je pametnejši od mene in mi tega petelinjenja (še) ni vrnil. Starejše, boljše in naprednejše občudujmo, namesto da jim zavidamo; z vrstniki in sodelavci namesto tekmovanja sodelujmo; namesto da mlajše in ranljivejše izkoriščamo, je treba zanje skrbeti in jih ščititi.
- Odsotnost kritiziranja
V vseh iščite le najboljše in se zavedajte, da nikomur v tem svetu ni lahko. Čebela v vsem in vsakem išče nektar, muha pa se najraje plazi po blatu, ki ga prenaša še drugam, rada pa gre tudi na odprte rane, tja, kjer najbolj boli … Bodite tako predani poti popolnosti, da vam zmanjka časa za kritiziranje drugih.
- Moč pozitivnih besed
Uporaba pozitivnega govora, ki je koristen, dobronameren in ne vznemirja drugih, je metoda, ki čudežno oplemeniti odnose. Ljudje bodo razvijali lastnosti, na katere boste dajali verbalno pozornost; če jih boste naslavljali z besedami rožica, vitez ali princ, bodo takšni tudi postali, enako pa velja tudi za nazive pijanec, koza in/ali lenuh. Besede so lahko nevarno smrtonosno orožje ali pa čudovit balzam za srce in dušo.
Pozitiven govor se začne pri razvoju pozitivnega notranjega dialoga. Tako kot se obnašamo do sebe, se obnašamo tudi do drugih, zato je nujno razviti zdravo samozavest in samopodobo, le ta pa se v izjemni meri razvija v prvih letih našega življenja.
- Vzgoja otrok
Prvih pet let je treba z otrokom delati kot s princem ali princeso, saj se tedaj razvija njegova čustvena inteligenca in potrebuje le ljubezen. Naslednjih deset let je treba v otroku z zgledom razviti odgovornost, skromnost in disciplino, po njegovem petnajstem letu pa je odnos z »otrokom« nujno spremeniti iz klasičnega odnosa oče/mati in sin/hči v spoštljiv in zaupen prijateljski odnos, kjer pa se seveda vedno ve, kdo je kdo. Žal le redki starši naredijo ta zelo pomemben in odločilni korak v odnosu z otroki. Sinove vzgajajmo v moške in dekleta v dame, oboji pa naj odraščajo v duhu nesebičnosti in sodelovanja.
- Ženska in moška narava
Vsak od nas je drugačen, obstajajo pa značilne karakteristike narave enih in drugih, ki se jih zelo slabo zavedamo, zato eden od drugega pričakujemo več, kot si lahko realno nudimo. Ko je nesrečna ženska, so nesrečni vsi, ko pa je srečna ženska, sije vse okrog nje. Moški, ki to ve, bo vedno lepo ravnal z dekleti, ženska, ki se zaveda svoje moči, pa le-te ne bo zlorabljala. Vzdušje v odnosih v veliko večji meri diktirajo ženske; inteligentne ženske to počnejo na posreden način, upoštevajoč poznavanje moške psihologije. Ženska je vrat, ki obrača glavo.
Natančno proučite dinamiko v odnosih med ženskami in moškimi, saj poznavanje te znanosti prinaša čudežno znanje, uporabno tako v odnosu do partnerja, staršev, otrok kot vseh ostalih. Preverjeno.
- Poslušanje
Dva monologa še ne naredita dialoga. Ko zares prisluhnemo besedam sogovornika, lahko natančno vidimo, kdo je, česa si želi in kaj potrebuje. Toda ljudje običajno komuniciramo, ne da bi slišali, ampak da bi odgovorili. Najboljši pogovor je tisti, ko z vami nekdo govori o vas. Odkar znam vsaj nekoliko bolje poslušati, sem deležen nenavadno lepe, srčne izmenjave z ljudmi in življenjem. Odnosi s tem dobijo povsem drugo dimenzijo. Enako pozorno kot drugim je smiselno redno prisluhniti tudi vsemu, kar nam sporočajo lastno telo, čustva, um in vesolje oziroma bog, ki nas nenehno usmerjajo k optimalnem delovanju, miru in sreči.
- Dajanje
Izmenjava daril in naklonjenosti so nujna sestavina vsakega odnosa. Nujno pa je vedeti, da v odnosih nikdar ni proporcionalnih povračil, življenje pa vedno vsakemu nameni ravno toliko, kot mu pripada. Ko nekomu nekaj damo in nekaj želimo ali pričakujemo v zameno, to ni ljubezen, ampak posojilo, prava ljubezen pa pomeni inteligentno brezpogojno dajanje. Dobrota ni sirota, treba pa je dajati pravilno glede na okoliščine. Več kot daš, več dobiš.
- Vseobsegajoča ljubezen
Življenje so odnosi, in če bi radi bili deležni neskončne izmenjave in harmonije v odnosih, vedite, da je vse povezano z vsem. Že Einstein, Tesla, Da Vinci in drugi so pisali o tem, da človek ne bo našel prave harmonije in miru, dokler ne bo razvil božanskih kvalitet in razširil svojega kroga sočutja na vsa živa bitja. Ključno je, da se zavemo, da smo del in skrbniki planeta in vseh njegovih prebivalcev ter ne njegovi in njihovi gospodarji. V tem je skrivnost prave harmonije. Naša naloga je razviti ljubezen do vseh in vsega.
Če želimo harmonizirati svoje odnose, ne potrebujemo soglasja ali sodelovanja nikogar. Dovolj je, da mi naredimo svoje in da se zavedamo univerzalnih zakonov. Izredno dobrodošlo pa je vedeti, kako ravnati skladno z vsako konkretno situacijo, saj imamo v vsakem odnosu drugačne naloge, vloge in dolžnosti. Nič ne odide, dokler se ne naučimo tega, kar moramo vedeti. Vendar pa življenje v vseh pogledih poskrbi za vsakogar, ki vedno inteligentno deluje za dobrobit vseh.
Andrej Pešec, univ. dipl. pol., Znanje za življenje, www.znanjezazivljenje.si
