Danes, v času osamljenosti, kot ga glede odnosov opisuje Paul Verhaeghe, je težko vzdrževati dolgotrajno prijateljstvo in partnerstvo, zato lahko imamo občutek, da se moramo naučiti umetnosti življenja v samoti. Vendar nastopi pravi preizkus samostojnosti šele v intimnih odnosih. Lahko si namreč ustvarimo fantazijski svet, kjer smo junaki v lastni zgodbi, resničnost o nas pa potrdijo šele odnosi z drugimi.
Potreba po drugih in ustvarjanje odnosov krepi našo samozavest in moč. Vendar pa iskanje odobravanja pri drugih in distanca v odnosih, ki sproža pri znancih ljubosumje, podkrepljeno s številnimi fotografijami uživanja na Facebooku in drugih družabnih omrežjih, pa kaže na narcisizem, ki gradi na podobi in ne na dejanskih občutjih.
Iskanje duše dvojčice vodi v propad
Dandanes je ljubezen glavno vodilo za partnerski odnos. Popularna kultura nam ponuja recept. Najpomembnejše je, da najdemo dušo dvojčico, nato pa živita srečno do konca svojih dni. To sta dve ideji, ki vodita partnerstvo v propad. Ideji namreč kažeta na regresijo v infantilnost. Želimo ponoviti popoln samozadosten odnos s svojo mamo, ko smo bili še dojenčki. V tem odnosu smo bili popolnoma podrejeni in osebnostno nerazviti. To je regresija, ki jo odrasla oseba ne more vzdrževati. Pravi odnos se začne šele takrat, ko začnemo živeti skupaj in začetna zaljubljenost mine. Reševanje skupnih težav in refleksije so izziv v odnosu, ki je le občasno nagrajen s srečo in evforijo. Nihče ne govori o tem, da zaljubljenost mine, in le redki pari iz začetne zaljubljenosti ustvarijo harmoničen odnos, ki temelji na ljubezni in spoštovanju. Kje se zatakne? Po navadi na začetku, z napačnim pristopom.
Kako na zmenek?
Zelo mi je všeč nasvet dr. Vesne Vuk Godina, kako mora mladenka na zmenek, da bi začela partnerski odnos s funkcionalno odraslim mladeničem. Nasvet profesorice je: na zmenek greš neurejena in tečnariš. Če moški pobegne, pomeni, da je funkcionalno neodrasel, ker ne prenaša neugodja. Če pa ostane, ker je tako prav, pa ga lahko povprašate, kakšen odnos sta imela z očetom. Če je bil oče pijanec in nasilnež, potem pobegnete vi. Če sta bila mladenič in oče najboljša prijatelja, kot je velikokrat današnji primer, pa imate pred seboj osebo, ki ne bo nikdar odrasla. Ni se uprla svojemu očetu, ni izgradila samostojnosti in lastne avtoritete. Mladenka, ki si želi poroke in otrok, se bo temu psihološkemu profilu izognila. V teh nekaj stavkih je povedano vse. In le redki dobro premislijo, kaj vse se skriva za to modrostjo.
Po navadi gremo na zmenek urejeni, bolj kot navadno, in seveda z željo po ugajanju. To pomeni, da prekršimo prvo načelo dobrega partnerskega odnosa: resnicoljubnost. Na zmenkih se hoče vsak predstaviti v najboljši luči. Tako nekako, kot nekateri prodajajo avto v slabem stanju, ki ga le od zunaj polepšajo. In potem čakajo, da se drugi ujame v past. Če to ne deluje, potem izvlečemo iz žepa drugega aduta, na primer želimo pomagati. Poslušamo, s kakšnimi težavami se ta oseba sooča in se postavimo v vlogo rešitelja.
Na ta način ne pridemo do ljubezni, saj začne odnos temeljiti na ugajanju, uporabljanju in spreminjanju druge osebe. Tudi ideja, da bomo ob nekom rasli in se razvijali, že v kali izniči idejo o ljubezni, tistem čudovitem premiku v večnost, saj lahko le v iskanju drugega, presežemo svoje samoljubje in samozadostnost.
Veste, kam pelje vaša življenjska pot?
Za partnerstva se odločamo na osnovi čustev, torej zaljubljenosti. Toda težava nastane, ker nas stalno privlačijo napačne osebe, in ko smo enkrat zaljubljeni, so srčne rane neizbežne. Sama sem v svojih srednjih dvajsetih letih to rešila tako, da sem pred zmenkom moškega vedno povabila k svojim prijateljem z namenom, da boljše predstavim sebe, kako živim in kaj želim v življenju. Seveda so bili tudi moji prijatelji vedno odkriti. Vsa moja prizadevanja so bila na začetku usmerjena, da iluzije izbrišem, ne pa da jih spodbujam.
Partner naj bi bil naš življenjski sopotnik. Pa veste, kam pelje vaša življenjska pot? Ste si izoblikovali idejo o vašem načinu življenja, o vaših vizijah in česa si želite? Le v tem primeru ste lahko resnicoljubni, odkriti in preprosti. Brez tega ni ljubezni. Vedeti morate, da iščete sopotnika za življenjske projekte, in ne zato, ker ste osamljeni. V hribe, kino ali na morje greste lahko tudi s prijatelji ali pa se včlanite v kakšno društvo.
Torej; sami morate biti že čisto od začetka odkriti in neposredni, brez želje po ugajanju, hkrati pa na drugi strani pozorni na to, koga imate na drugi strani. Če je bil oče od potencialnega partnerja alkoholik ali nasilnež, bo ta oseba v prvi fazi odnosa ponovila vse, kar niso izživeli starši, ali pa fanatično krenila po ravno obratni poti. Če je bil oče emocionalno ali fizično odsoten ali njegov najboljši prijatelj, ta moški po vsej verjetnosti ni prerasel Ojdipovega kompleksa in ga oče ni ločil izpod materine prevlade. Torej ste v nevarnosti, da si v prvem primeru na glavo nakopljete odvisneža (alkohol zadnje čase zamenjuje tudi šport in legalne kemične substance), agresivneža (ki se lahko v zameri do očeta prelevi v copato, v drugem primeru pa v maminega sinčka, ki vedno naredi tako, da je njemu lepo).
Sami na zmenek
Novodobna literatura nam ponuja novo obliko odtujenosti in samoljubja. Zmenek s samim seboj. Pogosto dobim vprašanje, kako premagati zadržke, da bi šli sami na zmenek. Prosim, nikar. Seveda to ne pomeni, da boste ostali doma, če slučajno nimate družbe za dobro gledališko predstavo. Vsekakor je to zanimiva izkušnja, ki jo lahko potem podelite z najbližjimi.
Zmenek pomeni, da počnemo nekaj v dvoje. Zmenka ne moremo imeti sami. To je čista narcisoidna pozicija, ki vodi v še globljo odtujenost, izpraznjenost in asocialnost. Smo človeška bitja in vsak nosi v srcu osamljenost. Saj veste, rodimo se sami in umremo sami. Če želite biti sami, pojdite na sprehod, meditirajte ali počistite stanovanje. Odnos pa zahteva dve odrasli osebi, dve jasni individualnosti. Šele v odnosu z nekom se pokaže, kako znamo biti sami s seboj. Če si sam, si lahko prepričan o sebi, kako si močan, samozavesten in samostojen. V družbi z nekom pa se hitro zavemo svojih pomanjkljivosti in dojamemo, da samozavestno in samostojno delovanje zahteva veliko osebnega angažmaja.
Vedeti je treba, da je potreba po drugih moč in ne slabost. Smo socialna bitja in obstajamo zaradi družbe. Obstajamo zato, ker nas ima nekdo rad. In uspešni ljudje niso nikoli uspeli sami. Ljubimo se lahko le preko drugih. Ustvarjanje prijateljstev, partnerskih in drugih ljubečih odnosov, je zahtevno delo, saj moramo vedno veliko tvegati, se izpostaviti in se kljub strahu pred izgubo podati na pot. In vsaka izguba boli. Nihče ni popoln in zato so človeški odnosi polni bolečine in razočaranj kot tudi radosti in neizmerne hvaležnosti. Pomembno je, da ohranimo srce odprto. Vedno znova!
Mirjam M. Korez, univ. dipl. biologinja, Živa Center za nego telesa, odnosov in okolja in projekt »Biti Ženska«
