Bistvo ravnotežja
Prasilo, ki ureja vse na zemlji in je navzoča povsod in vedno, so poznale vse duhovno razvite kulture na našem planetu. Vsaka kultura je za eno in isto resnico poiskala svoje ime, staroverci v Posočju pa so ji rekli Nikrmana. Danes ji rečemo »enost«.
Enost se razdeli Enost si je želela omogočiti razvoj, ki je gibalo vseh sprememb in bistvo življenja, zato se je razdelila na dva dela, in nastali sta dve polovici enosti, torej dvojnost. Enost, dvojnost in vse druge duhovne vsebine so nesnovne in si jih težko predstavljamo. Da bi jih bolje razumeli in si jih tudi bolje predstavljali, poiščemo snovne pripomočke, ki imajo obliko.
Če nam uspe nesnovno moč upodobiti grafično, dobimo »čar«. Namesto besede nesnovna moč bi lahko uporabili tudi izraza biopolje ali informacija.
Na sliki 1 je narisan čar, ki ponazarja duhovno preobrazbo enosti v dvojnost. Nesnovne moči lahko merimo le radiestezijsko; radiestezija je duhovna metoda merjenja, saj je mogoče izmeriti le tisto, kar je tisti, ki meri, sposoben razumeti in dojeti. Rozeta je povzeta iz kitajske teorije o jinu in jangu. Oblikovana je tako, da omogoča merjenje duhovnih stanj v obeh polovicah enosti. Staroverci v Posočju niso poznali takega čara, vendar so poznali Nikrmano (enost) in njeno delitev na več delov.
Ko se enost preoblikuje v dvojnost, nastaneta dva dela enosti. Dela sta si enakovredna, čeprav popolnoma različna. Razlikujeta se tako, kot se razlikujeta svetlo in temno, vendar sta povezana in ju ni mogoče ločiti. Prvemu delu bomo rekli svetli, drugemu pa temni del enosti, vendar nobena oznaka nima negativne konotacije. Razlikujeta se le v nabojih.
Ljudje z enakim nabojem lažje živijo skupaj
V radiesteziji se določene lastnosti prepoznavajo s pomočjo barv. Ljudje, katerih osebna barva je bliže beli, gravitirajo k svetlemu delu enosti in nasprotno, ljudje z osebno barvo bliže črni, gravitirajo k temnemu delu enosti. Svetlo in temno nista vrednostni oceni, saj sta za učinkovito delovanje družbe potrebna oba.
Če na primer dva človeka nosita v sebi približno enake naboje, bosta laže živela ali delala skupaj, medtem ko je uspešno sobivanje dveh ljudi nasprotnih polov skoraj nemogoče. Če ima človek ob sebi naboj, ki se zelo razlikuje od njegovega lastnega, se lahko zgodi, da nasprotni naboj odpre vhod v njegovo dušo. Temu se duša upira, kar povzroča v avri neurejenost ali entropijo, ustvarjajo se pogoji za nastanek bolezni. Nasprotne naboje, ki se lahko kopičijo praktično v vseh slojih avre, imenujemo entitete.
Zakaj imajo nekateri ljudje črno in drugi belo osebno radiestezijsko barvo oziroma vmesne različice? Na območju osrednje Evrope, kjer prevladujejo apnenci, ki gravitirajo k beli barvi, prevladujejo ljudje z belo osebno barvo. Obstajajo tudi geografska območja z vulkanskimi kamninami, ki gravitirajo k črni barvi, na primer Japonska, kjer živijo ljudje s pretežno črno osebno radiestezijsko barvo. Razlaga je preprosta. Če bi na temnih območjih enosti živeli ljudje z belo osebno radiestezijsko barvo, bi zaradi prevelikih razlik v naboju zboleli in sčasoma celo izumrli. To se je tudi zgodilo. Tisti, ki so preživeli, so se v nekaj generacijah zlili z močjo narave, ki jih je obdajala, se spremenili in prevzeli enak naboj kakor okolje, zato da so lahko v njem preživeli. Ko se ljudje selijo po planetu, bi morali upoštevati tudi te razlike.
Kako poteka razvoj človekove zavesti
Razvoj zavesti je proces razumevanja življenja, njegovega ustroja, razumevanja vsega, kar je, v prispodobi pogovor z Nikrmano. Na barvnem krogu, ki se uporablja v radiesteziji, lahko izmerimo človekov duhovni napredek s pomikom proti beli ali proti črni osebni barvi. Ko pride do velikega preskoka v razvoju zavesti, se osebna radiestezijska barva premakne proti sivi. Če pulzira med belo in sivo, nastane peta moč. Ljudje s peto močjo imajo večjo duhovno moč in so uspešnejši.
Tudi med staroverci iz Posočja so živeli ljudje s temno peto močjo. Živeli so predvsem na obeh bregovih Idrije. To lahko sklepamo po čaščenju kamnite plošče z vklesanimi čari s temno peto močjo.
Za pravilen razvoj družbe so med prebivalci iz večinsko svetle strani enosti nujni tudi prebivalci z močjo temnega dela in nasprotno, skupnost ljudi z večinsko temnim delom enosti nujno potrebuje tudi nekaj ljudi z močjo iz svetlega dela. Ko je staroverska kultura začela usihati, ljudje tega niso več vedeli in niso marali ljudi iz temnega dela enosti. Častilce petoroga so imeli za krivoversko združbo.
Staroverske skupnosti v Posočju so poznale zakonitosti doseganja naravnega ravnotežja s tročani, geometrijskimi oblikami, ki jih ustvarjajo trikotniki. V vsakem vogalu trikotnika je sila usmerjena drugače, in to v trikotniku ustvarja napetost. Iz nje se rodi moč, ki jo na barvnem krogu izmerimo kot sivo barvo. Staroverci so ji rekli »tretja moč«. Najlaže si jo predstavljamo kot gladino globokega oceana. Duhovni razvoj v petomočnost in naprej v tretjo moč poznajo druge kulture kot dvig energije kundalini. Staroverska kultura v Posočju pa je ta duhovna stanja poznala že veliko prej, še preden smo ta izraz povzeli iz Indije.
Duhovna moč se lahko deduje
Z lastnimi raziskavami smo ugotovili, da se rodijo otroci, ki so že petomočni na svetlem delu enosti in taki, ki so petomočni na temnem delu enosti. Rodijo se celo otroci, ki so že poglobljeni v sivi duhovni ocean.
Ko smo raziskovali sorodnike teh otrok za tri rodove nazaj, smo ugotovili, da so duhovno moč na različne načine podedovali od staršev, starih staršev in prastarih staršev.
Presenečenj ni bilo konca, saj smo ugotovili, da se duhovna moč ne deduje ob spočetju tako kot DNK. Deduje se namreč kadar koli. Ko postane mati petomočna, postane petomočen tudi njen otrok, čeprav je že rojen. Odkrili smo še bolj neverjetne primere dedovanja duhovne moči. Duhovno moč lahko dedujejo vsi že rojeni vnuki od še živih starih staršev, če ti razširijo zavest na duhovni poti. To poteka samodejno, ne da bi kdo kaj takega želel.
Duhovna zavest se od ene do naslednje stopnje pogosto ne širi brez težav. Med preobrazbo se ljudje počutijo slabo, vendar mlajši rod, če deduje takšno duhovno moč, težav ne občuti. Zakaj ne, tega ne znamo razložiti. Ugotovili smo, da moči niso kar samodejno dedovali vsi potomci po krvni liniji. Nekateri je niso.
Posebnosti duhovno močnih ljudi
Vsi ljudje s peto močjo so bili še donedavnega zavarovani pred škodljivim sevanjem iz okolice, vendar se je s postavitvijo visokofrekvenčnih oddajnikov meja učinkovite zaščite pomaknila s pete moči na prvo stopnjo v sivi barvi.
Ljudem iz svetlega dela enosti na splošno škodi bivanje na zemljiščih s škodljivim sevanjem, ljudem iz temnega dela enosti pa škodi bivanje na geomantičnih točkah svetlega dela enosti, na primer ob svetiščih.
Vsi sistemi zdravljenja z bioenergijo pri nas so prilagojeni ljudem iz svetlega dela enosti, ker na tem območju Evrope prevladujejo takšne moči. K zdravljenju ljudi iz temnega dela enosti je treba torej pristopiti ob upoštevanju njihovih posebnosti. Zdravilec iz svetlega dela enosti ne bi smel zdraviti petomočnih oseb iz temnega dela enosti, ker bo zdravilca takšno zdravljenje porušilo. Prav tako zdravilec s peto močjo iz temnega dela enosti ne bi smel izvajati iniciacij na običajnih ljudeh iz svetlega dela enosti, saj bi ljudi porušil on. Celo v primeru, če v prostoru trajno visi slika petomočne osebe iz temnega dela enosti, lahko poruši običajne ljudi iz svetega dela enosti. To ni teorija, temveč podatki iz prakse.
Še bolj je treba paziti, ko gre za čiščenje entitet iz avre oseb temnega dela enosti, ki živijo na svetlih območjih. Da bi lahko preživeli v okolju z nasprotnim nabojem od njihovega, se jim v astralnem telesu odpre prehod do svetlega dela enosti. Ta prehod kompenzira razlike v nabojih, vendar mora biti pravšnje moči, sicer ruši nižja telesa avre. Odstraniti tako entiteto iz astralnega telesa bi bilo napačno, lahko je tam, samo mora biti pravilno uglašena.
Duhovni razvoj človeka mora potekati spontano s širjenjem zavesti, škodljivo ga je pospeševati s tehnikami, ki ne spreminjajo bistva, in človeka na duhovni lestvici le prestavijo z ene lokacije na drugo.
Ravnotežje v naravi
Vsako duhovno moč, ki obstaja, je ustvarila že narava sama in jo je shranila vsepovsod, tudi v kamne, ki jih je sicer zelo težko najti, vendar ni nemogoče. Narava je inteligenten sistem, ki se uravnava samodejno in poišče ustrezno ravnotežje. Ljudje bi imeli najraje samo dobro, naša civilizacija časti le svetli del enosti, vendar je življenje pokazalo, da so njegovo gibalo nasprotja. Šele z ovirami se nabirajo izkušnje in spoznanja. Torej mora biti vsega po malem, dobrega in slabega. To je bistvo ravnotežja med temnim in svetlim delom enosti.
Če ljudje živijo na območju s samimi svetlimi geomantičnimi točkami, življenje že poskrbi, da pride do zapletov, do dogodkov z nasprotnim potencialom. Tako se vzpostavi ravnotežje.
Če naredimo poskus in na mizo postavimo kamna, enega radiestezijsko črnega, drugega belega, ter izmerimo razmerje med temnim in svetlim delom enosti, meritev ne pokaže ravnotežja, če je na primer eden od kamnov veliko večji od drugega. Če pa kamna približamo dovolj skupaj, med njima samodejno nastane kačja črta in sistem se uravnoteži. Kačja črta zna združiti temni in svetli del enosti tako, da med njima nastane ravnotežje. Naši predniki so se skušali znebiti neljubih dogodkov tako, da so v naravi poiskali temnišče in ga povezali s svetiščem. Tako je povsem neboleče nastalo popolno ravnotežje med obema poloma.
Zakaj se je narava odločila, da med človeško populacijo, v kateri živijo ljudje iz pretežno svetlega dela enosti, živi tudi manjše število ljudi iz temnega dela enosti, lahko samo ugibamo. Narava ima vselej prav, le razumeti jo moramo. Morda je to nujno za ohranitev ravnotežja v družbi, vendar to že presega okvire našega znanja in daje prostor za raziskovanje drugim strokam.
Zahvala: Članek je nastal na podlagi skupnega raziskovanja z g. Jožetom Guardjančičem, za kar se mu zahvaljujem.
Franc Štrum, radiestezist
