Odpuščanje bi lahko poimenovali odločitev, da spustimo misli krivde, zamere, žalosti in zagrenjenosti na pretekli dogodek. Nekaj, kar nas ovira, spustimo, da bo lahko v naše življenje prišlo nekaj boljšega, kar nas bo spodbujalo. Z odpuščanjem spustimo stare zamere, prizadetost in grenkobo. Čas ob koncu starega leta in začetku novega nas energetsko še posebej podpre pri tem, saj je to pravi čas, da pustimo za seboj vse, kar nas omejuje.
Z neodpuščanjem se naše življenje vrti v negativnem vrtincu preteklosti. Ko odpustimo, končno zaživimo tukaj in zdaj. To pomeni, da gremo lahko naprej, in ko gremo naprej, nenadoma vse v našem življenju teče bolj gladko: izboljša se nam zdravje, odnosi, do sebe in drugih čutimo več spoštovanja in hvaležnosti, začnemo privabljati obilje vseh vrst ter srečo. Zato vam vaje, misli in dejanja odpuščanja v teh dneh še prav posebej priporočam. Morda spomin na neko dejanje ostane, a po odpuščanju nikoli ni več tako močan, da bi nas oviral, temveč je nekje zadaj, da nas obvaruje in spomni, ko je to potrebno.
ČE NE ODPUSTIMO, TRPIMO LE MI
Ko nas bližnja oseba prizadene, lahko negujemo jezo, zamero in misli maščevanja ali pa to osebo v mislih objamemo z odpuščanjem, se pomaknemo naprej in začutimo mir, veselje, upanje, hvaležnost ter najpomembnejšo silo, ki vodi in usmerja vse: ljubezen do sebe. Odpustimo zato, da osvobodimo sebe! Veliko vprašanje pa je seveda: kako?
Vsak od nas je bil v preteklosti prizadet. Prizadenejo nas osebe, dogodki, obdobja življenja … Ko pridemo do točke, da se nenehno pritožujemo in za vse krivimo sebe ali druge, ne moremo naprej in obstanemo na mestu, iz katerega ni videti izhoda. Res je, nekateri storijo neodpustljiva dejanja in se do nas vedejo nerazumno, grdo, poniževalno, žaljivo in nespoštljivo … In ni nam jih treba opravičevati. Naša moč je v tem, da sebi damo ponovno svobodo. S tem ko odpustimo, osvobodimo sebe in si dovolimo stopiti naprej, kajti dejstvo je, da če kuhamo zamero, trpimo le mi. Tista druga oseba običajno niti ne ve, da nas je prizadela. In dokler razmišljamo o dejanju in o tistem dogodku, si nalagamo samo še dodatno breme, spremenimo pa ne ničesar.
PREBUDIMO LASTNO MOČ
Naša moč je v tem, da se lahko odločimo, da bomo na zadeve gledali drugače. Storiti je treba prvi korak in pokukati izza zgodbe in drame, ki smo je bili navajeni. Proces je lahko tudi boleč, a vreden rezultata.
Vzemite list papirja in nanj napišite vse, kar vas je kdaj koli prizadelo. Začnite z lažjimi stvarmi in se pomikajte h težjim. Ko je seznam končan, se vrnite k prvi izjavi in glasno preberite vse, kar ste napisali, na malo drugačen način, in sicer dodajte:
[Ime osebe], odpuščam ti za ….
Ko boste prišli do konca seznama, boste začutili olajšanje. List simbolno raztrgajte in uničite, da omejujoča preteklost nad vami ne bo imela več moči.
Nato naredite še seznam vsega, kar želite odpustiti sebi in ponovite vajo na način enak način. List prav tako simbolno uničite in zaključite s tem, kar vas je oviralo in vam ni pustilo naprej.
ŽIVIMO TUKAJ IN ZDAJ
Pomembno je sprejeti odločitev, da želimo razviti nov nivo razumevanja in tako spoznati, da lahko odpustimo. Vztrajno si ponavljajte ali nekam zapišite, da boste vsak dan znova prebrali: »Vsak dela z razumevanjem, vedenjem in zmožnostjo, ki jih ima v tem trenutku, tudi jaz.«
Če bi znali bolje, bi to počeli bolje. To seveda ne opravičuje slabih dejanj, da pa nam možnost, da se od teh dejanj osvobodimo in oddaljimo. Kajti če ne odpustimo in ne vadimo odpuščanja (velikokrat je dovolj, da smo le pripravljeni odpustiti), smo mi sami tisti, ki plačujemo največji davek. Odpuščanje nas zapelje po poti fizičnega, čustvenega in duhovnega dobrega počutja. Z odpuščanjem se odmaknemo iz vloge žrtve in spustimo nadzor in moč, ki jo ima oseba, ki nas je prizadela, nad nami. Kajti noben človek in noben dogodek nas nima pravice nadzirati ali z nami manipulirati. Rojeni smo bili, da na svojih ramenih nosimo le sebe in svoje življenje. Rodili smo se z božansko pravico, da se imamo dobro in lepo, ter z močjo svobodne volje, da če nam nekaj ne ustreza, to popravimo in gremo naprej.
Ko odpustimo, se počasi pojavita tudi sočutje in razumevanje do osebe, ki nas je prizadela. Stvari smo sposobni videti v novi luči in razumeti, da so tudi oni bili žrtev. Odpuščanje pa ne pomeni, da zanikamo odgovornost osebe, ki nas je prizadela, le zavedamo se, da njihovo dejanje nima povezave z nami. Tukaj nismo, da presojamo, temveč zato, da si podarimo mir in gremo neobremenjeno naprej s svojim življenjem.
KO NEKAJ SPUSTIMO, NAREDIMO PROSTOR ZA NOVO
V delih Louise Hay lahko povsod najdemo dokaze za to, koliko čustvenih bolečin in bolezni povzročajo dolgotrajna pestovanja negativnih čustev. Od teh je neodpuščanje, ki s seboj nosi jezo, prizadetost, nemir, žalost, nemoč in nenehno vznemirjenost eden glavnih vzrokov. Naša srca in telesa postanejo popolnoma obtežena s temi čustvi in kaj hitro se lahko zlomimo pod žalostjo in boleznijo. Odpuščanje pa nas osvobodi bremen, saj nas zdravi in ozdravi.
Ho’oponopono – havajski obred odpuščanja
Havajci redno delajo obrede odpuščanja: po obredu je zadeva za njih zaključena in nikoli več je ne omenijo.
Havajski obred Ho’oponopono sestavljajo štirje magični stavki, ki dvignejo našo vibracijo in vibracijo osebe, ki ji želimo odpustiti. Z veliko željo in resnim namenom odpustiti sebi in/ali drugim si med vizualizacijo mirno ponavljajte sledeče besede, dokler ne začutite miru v sebi (lahko tudi več dni zapored):
Žal mi je. Prosim, odpusti mi. Rad/a te imam. Hvala ti.
Ob ponavljanju teh stavkov lahko poslušate nežno meditativno glasbo. To lahko postane tudi vaša večerna sprostitev – tako boste šli v posteljo mirni in prosti vseh bremen.
POGUM
Odpuščanje je veliko in pogumno dejanje. Če to delamo sproti in spuščamo slabe odločitve, občutke krivde in prizadetost s strani drugih, živimo mirno in bolj srečno. Zato najdite pogum in odpuščajte. Neodpuščanje je kot strup, a zastruplja le nas, kajti težava je v tem, da se vedno znova vračamo v tisto dejanje v preteklosti, ki nas je prizadelo. Toda resnica je, da lahko izberemo drugače. Zato se ne oklepajte stvari, ki so vas prizadele, čeprav si tega niste zaslužili. Če dovolite, da ta strup ostaja v vas, ne morete živeti svojega najvišjega potenciala in izpolnjenega življenja. Imejte pogum in odpuščajte vsak dan sproti, kajti jutri je nov dan: nepopisan in poln novih priložnosti. Zato si podarite svobodo in življenje živite s srečnim in mirnim srcem.
Suzana Štembergar, svetovalka pri Semplus
