Avtorica: Ana Drevenšek, pobudnica duhovnega gibanja Rdeči šotor
Svobodni smo, ko sprejmemo svoje najtemačnejše dele
Izziv prazne lune
Ob praznih lunah vas pozivam, da ozavestite vsa področja v vašem življenju, ki vam ne služijo več, ki vas omejujejo in preprečujejo vaši kreativni energiji in vaši notranji Resnici, da bi se izrazili. Priznajte si, katerih občutkov in situacij si ne želite in se odločite, da jih ne boste več podpirali. Še posebej bodite pozorni na tiste situacije in področja v vašem življenju, kjer prevladuje občutek žrtve, obtoževanje drugih in prepričanje, da je nekdo drug ali nekaj zunanjega krivo za vaše stanje ali počutje. Ozavestite vzorce v sebi, ki kreirajo takšne situacije in področja ter se odločite, da jih v naslednjem ciklu ne boste več podpirali. Spoznajte svojo divjo naravo in jo ozavestite, saj je to edini način, da se boginja Kali (in mi) pomirimo sami s sabo. Prazna luna vas bo pri tem podprla.
Prazna luna nas uči enako kot Kali
Kali je hindujska boginja uničenja. Upodobljena je z iztegnjenim rdečim jezikom, z orožjem v rokah in človeškimi lobanjami okoli vratu. Na slikah divje pleše po mrtvem Šivi, ki ga je ubila s plesom. Napaja se s človeško krvjo; njena sla po uničenju je legendarna.
Kljub njeni grozeči podobi je Kali ena izmed najbolj ljubljenih in čaščenih hindujskih boginj. Njej na čast je napisanih nešteto ekstatičnih molitev, pesmi in invokacij, polnih oboževanja in predaje véliki Boginji ter opevanja njene brezmejne materinske ljubezni. Boginja Kali nas uči o nujnosti razumevanja arhetipov temne ženskosti. Namreč šele ko se naučimo ljubiti Kali, ko se naučimo v njej videti ljubezen in sprejmemo tudi njene (in s tem svoje) temne dele, smo svobodni. In prav to je hkrati lekcija prazne lune. Prazna luna je čas smrti in prinaša čisto vse, kar nam ob našem času prinaša tudi smrt. Prebuja temne arhetipe, ki nas lahko popeljejo na višjo raven, če jih sprejmemo, ali pa nas ujamejo v svoje kremplje, če se jim upiramo.
Temni arhetipi
Vstopni in prvi arhetip v temno ženskost je babica, ki predstavlja potrpežljivo ženskost, ki ve, da s čuječo prisotnostjo pomaga idejam, da se rojevajo. Babica vse bolj zaupa v svojo intuicijo in si z njo pomaga, zato deluje onkraj racionalnega uma in je razumljena kot pripadnica temne ženskosti. Zaradi svojega zaupanja in sodelovanja z intuicijo je vstopni arhetip v temno ženskost.
Ravno tako pomemben je arhetip matriarhinje, ženske suverenosti. Matriarhinja je vladarka, vodja plemena. Predstavlja žensko z močnim glasom, žensko, ki se izraža na glas in je sposobna voditi večja gibanja kot le svoje osebno življenje. Je ženska, ki svojo moč izraža skozi svojo eleganco in nežnost. Je arhetip opolnomočenja žensk v vodstveno vlogo. Ta dva in še nekaj drugih arhetipov je ključnih za našo izpopolnjenost, v nas pa se prebujajo v času prazne lune.
Prazna luna je čas smrti
Čas prazne lune je čas smrti. V tem času so ženske v preteklosti krvavele in se za nekaj dni umaknile v Rdeči šotor. Tri dni se niso dotaknile nikakršnega gospodinjskega opravila ali dela, posvečale so se sebi in druga drugi, se negovale, počivale, jedle, izmenjevale zgodbe in modrosti ter opravljale iniciacije mladih deklet v ženske (ob prvi menstruaciji). Za tri dni se je čas ustavil, skupnost je počivala in čakala na vrnitev žensk. Nihče ni oporekal tej tradiciji, potreba ženske po umiku med krvavitvijo je bila sprejeta kot naravna in potrebna. Ženske se niso umaknile zaradi sramu, temveč da so se posvetile sebi in si naklonile vso skrb in nego, ki so jo potrebovale za obnovitev energije. V tradiciji severnoameriških Indijancev so se ženske med krvavitvijo umaknile v lunine koče, kjer so meditirale in tonile vase ter prejele vizije iz duhovnega sveta. Vizije krvavečih žensk so skupnosti pomagale urejati skupne zadeve, plemenske starešine pa so ženske videli kot svečenice, svoje pomočnice pri vodenju, saj so njihove menstrualne vizije služile vodenju plemena.
Ob času smrti privrejo na dan naše iluzije
Ob času smrti privrejo na dan vse iluzije: naši resnični občutki, resnične želje, sanje, resnične potrebe. Na dan privrejo (kruta) spoznanja o vsem, pred čimer smo si zatiskali oči ali pa videli tako, kot je bilo prav nam, in ne tako, kot je bilo res.Zaradi te apokaliptične narave prazne lune na plan privrejo simptomi, kot so razdražljivost, slabo počutje, depresija, nezadovoljstvo, konflikti z bližnjimi, občutek krivde, obtoževanje in občutek žrtve. Lahko se nam tudi zdi, da čas ob prazni luni hitreje teče in da se mu ne znamo odzvati – da ne opravimo vse dolžnosti, ki bi jih morali, saj smo nekako blokirani. Vsi ti občutki izvirajo iz našega uma, našega ega, ki deluje po načelih dualnosti, ločenosti in tekmovalnosti. Ko se približuje smrt, se naše bitje prepusti tišini in počitku, le um ostaja aktiven. Um nam preprečuje, da bi se v celoti predali smrti in njenemu negovalnemu počitku. Vsi občutki prikrajšanosti za srečo se porajajo iz spoznanj o vseh iluzijah v našem življenju. Ob tem času nam postaja jasno, ali resnično počnemo to, kar si želimo početi, ali si izbiramo situacije in občutja, ki si jih zares želimo. Če smo si v preteklem ciklu izbrali nekaj, kar ni bilo v sozvočju z našo notranjo Resnico, se bodo pojavili negativni občutki. Vendar smrt prazne lune ni dokončna smrt – je le počitek, regeneracija, iz katere se v nov cikel dvignemo prerojene, z novo priložnostjo ustvariti življenje, ki si ga želimo.
