KAKO LEONARDO DICAPRIO SKRBI ZA MATER ZEMLJO?
Verjetno ga ni Zemljana s televizijo, ki ne bi gledal zimzelenega filma Titanik, zaradi katerega se je Leonardo DiCaprio z doživeto odigrano vlogo dvignil na vrh filmske elite Los Angelesa. V zadnjih letih je svojo prepoznavnost in kakovost svojega dela dvignil z vlogami v filmih, kot so Zlovešči otok, Veliki Gatsby, Volk z Wall Streeta in Povratnik. S svojim talentom je dosegel, da je njegovo ime postalo sinonim za filmsko kakovost in dobiček.
Iz slavne kopice Hollywooda pa izstopa predvsem zaradi svoje (nekateri bi rekli) čudaške karizme. 41-letni igralec je namreč znan po tem, da je svojim vlogam popolnoma predan; če se le spomnimo na zadnjo odigrano vlogo v filmu Povratnik, je Leonardo za namene filma jedel surova živalska jetra in spal v telesu mrtvega konja.
Pa je Leonardo DiCaprio zgolj izjemno predan umetnik ali iz povprečja izstopa zaradi ostalih vrlin? Pa si poglejmo.
»Imamo le en planet.«
Leonardo DiCaprio
Leonardo ni le izjemen igralski veleum, je lik, ki vedno preživi (le ob potopu Titanika mu to žal ni uspelo). Sam izbira vloge, ki mu predstavljajo največji izziv, kar pomeni, da snema gol na – 10 °C, plava v izjemno mrzli reki, tvega podhladitev, eno minuto joka kot iz škafa in se naslednjo že smeje.
Američan nemških in italijanskih korenin pripoveduje, da je ob začetku vzpona svoje blesteče kariere imel kar nekaj težav. V svojem revnem otroštvu je trpel za obsesivno-kompulzivno motnjo. Sčasoma se je to motnjo naučil nadzorovati. Ko se je pri rosnih 21-ih letih odselil na svoje, so ga agenti na vsak način želeli prepričati, naj si nadene bolj ameriško ime v smislu Lenny Williams. Mladenič, ki ga je mama poimenovala po slavnem slikarju in inovatorju Leonardu Da Vinciju, je vse prošnje in ukaze za spremembo imena zavrnil.
Kljub temu, da ni spremenil imena, je po 26-ih letih dela svetovnega formata njegovo premoženje danes vredno 220 milijonov dolarjev in že petkrat je bil nominiran za Oskarja (prvič pri rosnih 19-ih za vlogo v filmu Kaj žre Ruperta Grapea?). Za vlogo v filmu Povratnik ga je letos tudi dobil, vendar se je zdelo, da se je največje filmske nagrade bolj razveselil svet kot on sam. Leonardo sam zase pravi, da sta najpomembnejša izkušnja in trud, ki ga umetnik vloži v vlogo, kajti filmi bodo ostali za vedno, nagrade pa ne.
Z osrednjim likom v Titaniku je velik pečat pustil tudi na svojih igralskih kolegih. Sharon Stone je bila nad njegovo igralsko mimiko tako presunjena, da se je odpovedala zajetnemu delu svoje plače, zato da je režiser filma eno ključnih vlog ponudil prav DiCapriu. Poleg Scorseseja in Sharon Stone pa z igralcem in gorečim zbiralcem po tolikih letih prijateljuje tudi Kate Winslet, njegova Rose iz Titanika. Z igralcem sta si tako blizu, da jo je ta celo oddal na oltarju. Skupaj sta ustanovila sklad za zadnjo preživelo gospo z resničnega Titanika, Milvino Dean, ki je zaradi pomanjkanja denarja začela prodajati svoje spomine s potonjene ladje. Gospa Milvina je tako zdaj preskrbljena do konca svojega življenja. Velikodušno, kajne?
Leonardo tekoče govori nemško in razume italijansko. Sam pravi, da obožuje pustolovščine in vse, kar je povezano z naraščanjem adrenalina v krvi. Dodaja pa, da se njegovi prijatelji na adrenalinske dogodivščine z njim bojijo podati, saj je bil že večkrat tik pred tem, da postane del katastrofe. Novinarjem večkrat opisuje doživljaj, ko se mu je med padanjem zataknilo padalo, ali strašno izkušnjo, ko ga je napadel beli morski pes. Tako ne preživijo vedno le DiCapriovi liki, temveč tudi on sam.
Eden najboljših igralcev na svetu se je sčasoma začel preizkušati kot filmski producent, predvsem v dokumentarcih o Zemlji in ohranjanju okolja. Manj znano dejstvo je to, da Leonardo pomaga tudi otrokom in vlaga v izobraževalni sistem. Pred nekaj leti je skladu knjižnice iz njegovega rojstnega kraja podaril zajetno vsoto denarja, 35.000 dolarjev. Med snemanjem filma Krvavi diamant v Mozambiku je posvojil punčko, ki jo finančno oskrbuje, hkrati pa se večkrat slišita tudi po telefonu. 41-letnik je na svoji humanitarni poti pomagal že kar nekaj sirotišnicam in otrokom iz Afrike. Prav tako je Leonardo bil eden izmed prvih, ki je že leta 1995 javno podprl istospolne zakonske zveze in partnerstva.
Po dobljenem Oskarju je dosegel stoječe ovacije v dvorani (prepričana sem, da tudi pred malimi ekrani), ko je spregovoril o nevarnostih globalnega segrevanja:
»Film Povratnik govori o odnosu človeka do naravnega sveta, sveta, ki je lani (leta 2015) obeležil najtoplejše leto v zgodovini – naša celotna produkcijska ekipa je morala potovati do najskrajnejše južne točke Zemlje, da je našla sneg. Podnebne spremembe so resna stvar. In odvijajo se zdaj. So največja nevarnost, ki grozi vsem živim bitjem na planetu, zato moramo stopiti skupaj in nehati zavlačevati z dejanji.«
Dobitnik Oskarja je eden izmed redkih članov hollywoodske elite, ki vozi le en avto, pa še ta je električni. Na daljše poti se odpravi s potniškim letalom in ne z zasebnim, kadi e-cigareto, skupaj z enim večjih podjetij, ki praži kavo, La Colombre Torrefaction, pa je razvil svojo linijo kakovostne in naravi prijazne kave. Da to še ni vse, je ves izkupiček prodane kave namenil projektom, na katerih dela njegov sklad, ki ga je ustanovil leta 1998, tik zatem, ko je požel slavo v Titaniku.
Leonardo DiCaprio ni le briljanten um v igralskih vodah! Je tudi humanitarist, dober prijatelj, ljubitelj ljudi in okoljevarstvenik, ki se bori proti podnebnim spremembam in za ohranjanje biološke raznolikosti in ekosistemov.
SKLAD LEONARDA DICAPRIA (SLD)
Ključni trenutek na svoji poti k aktivizmu je Leo doživel med srečanjem z Al Gorom v Beli hiši leta 1998. V zadnjih nekaj letih je s pomočjo svoje slave v različne sklade daroval najmanj 30 milijonov dolarjev, s čimer je prispeval k izboljšanju podnebnih sprememb, zaščitil ogrožene koralne grebene in tigre ter v javnosti razširil glas o nevarnosti podnebnih sprememb.
Morski ekolog Enric Sala, ki dela za National Geographic, pravi, da je igralec pri svojem delu tako uspešen tudi zato, ker je s svojim kakovostnim delom in karizmo med ljudmi pridobil spoštovanje in vpliv. »Ko govori Leonardo, vsi drugi molčijo,« še dodaja.
Leta 1998 je DiCaprio ustanovil svoj prvi sklad z namenom, da zavaruje zadnje kotičke neokrnjene narave na svetu. Sklad Leonarda DiCapria gradi na štirih poglavitnih področjih naravnega sistema: ščiti biološko raznolikost, varuje neokrnjeno naravo, divje živali in oceane ter se bojuje proti klimatskim spremembam. S sodelovanjem z drugimi vplivnimi podjetji preprečuje izumrtje divjih živali in rastlin ter tako ohranja naravno ravnotežje.
SLD med drugim varuje območje, ki je znano zaradi ene največjih bioloških raznolikosti na svetu, deževni gozd na Sumatri. Zaradi kmetijstva in pridelovanja palmovega olja ter papirja se je deževni gozd na Sumatri skrčil vsaj za polovico. Krčenje deževnega gozda je prispevalo k ogromnim izpustom ogljika, kmalu pa je Indonezija postala tudi največje svetovno območje z učinkom tople grede. SLD zadnjih šest let s svojimi akcijami varuje osrednji del deževnega gozda z namenom, da v njem ohranja različne živalske vrste. Zaščitili so že okrog 324.000 hektarjev gozda, od tega 133.000 hektarjev narodnega parka v središča same pokrajine.
SLD pred naftnimi obrati in zajezitvijo ščiti tudi deževne gozdove v dolini Amazonke, saj želi zavarovati domorodce tega območja. Od obstoja deževnega gozda ob Amazonki je odvisen fizični in kulturni obstoj približno 400-ih domorodcev.
Zakaj je to tako pomembno? Deževni gozdovi nas oskrbujejo z največ kisika, uravnavajo podnebje in s tem Zemljino ravnovesje. V deževnem gozdu ob Amazonki raste tretjina vseh rastlinskih in živalskih vrst na Zemlji, Amazonski gozd pa proizvede petino vse tekoče vode na svetu, kar je ogromno.
S pomočjo aplikacije na pametnih telefonih, ki javnost spodbuja, naj posname in prijavi nezakonite dejavnosti, ki škodujejo deževnim gozdovom, se SLD bori tudi za ostanke deževnega gozda v Liberiji. Zaradi posegov v deževni gozd zaradi pridobivanja palmovega olja in lesa se za svoje domove boji ogromno družin, ki tam živijo. Pred kratkim so se z Evropsko unijo in Norveško dogovorili, da se bo do leta 2020 zaščitilo vsaj 30 % območij v deževnih gozdovih Liberije, da se bodo prekinili nezakoniti goloseki in zmanjšale emisije zaradi krčenja deževnih gozdov.
SLD sodeluje tudi z organizacijo ClearWater, ki deluje na področju oskrbovanja s pitno vodo po celem svetu. Skupaj opogumljata domorodce ob Amazonki, da svojo deželo in kulturo ščitijo in branijo. Domorodna plemena ob Amazonki so tako, zahvaljujoč Leu, premostila kulturne in življenjske razlike in se zdaj skupaj borijo proti krčenju deževnih gozdov.
Ko so gorečega aktivista v enem zadnjih intervjujev vprašali, kaj je glavni razlog, da pomaga ohranjati deževne gozdove, je povedal, da pridelovalci med pridobivanjem palmovega olja namenoma požgejo del gozda, da skrčijo nasade dreves. Ti požari povzročajo ogromen izpust ogljika, s tem pa povzročajo na milijone vnetij dihal, kar pomeni veliko bolehnih ljudi. Deževni gozd je poimenoval »pljuča našega planeta«, saj proizvaja ogromno količino kisika.
Ban Ki Mun, generalni sekretar Združenih narodov, je Leonarda DiCapria jeseni 2014 imenoval za glasnika miru. S tem nazivom je Leo sprejel odgovornost, da potuje po svetu z namenom, da čim širši javnosti predstavi krizo podnebnih sprememb.
PRIDRUŽIMO SE LEU PRI OHRANJANJU DEŽEVNIH GOZDOV
»Čas je, da uvidimo, da je treba zemljo ščititi pred nameni velikih korporacij, ki jih uničujejo.«
Leonardo DiCaprio
V deževnih gozdovih se skriva več kot 80 % vrst organizmov naše ljube Zemlje.
Dajejo nam okrog 80 % vsakdanje hrane, med drugim tudi kavo, čokolado in poper. Pokrivajo okrog 6 % Zemljinega površja in so dom več kot polovice rastlinskih in živalskih vrst. Deževni gozdovi nas oskrbujejo z več kot petino pitne vode. Približno milijarda ljudi na svetu je odvisna od deževnih gozdov. Kje bomo dobili pitno vodo, če deževnih gozdov ne bo več?
Več kot 70 % naših zdravil vsebuje izvlečke iz rastlin deževnih gozdov, pa je bil odkrit komaj 1 % vseh rastlin deževnih gozdov. S pomočjo teh rastlin odkrivajo tudi zdravila proti neozdravljivim boleznim, kot sta rak in aids.
Sodeč po dejstvih, so deževni gozdovi ključni za delovanje Zemljinih naravnih ekosistemov. Drevesa namreč Zemljo hladijo, saj s svojimi bujnimi in velikimi krošnjami zakrijejo tla, hkrati pa sama vsrkavajo sončno energijo (vročino). S tem, ko iz tal črpajo vodo in hkrati v svojih listih zadržujejo deževnico, ki se z izhlapevanjem sprošča nazaj v ozračje, drevesa blagodejno vplivajo podnebne spremembe. Deževni gozdovi v ozračje vsako leto oddajo okrog 7 milijard vode. Si predstavljate, kaj bi se na svetu zgodilo, če izkoreninimo to svetovno klimatsko napravo?
V zadnjem letu je zaradi posekov v Braziliji izginilo skoraj 6.000 km² deževnega gozda, kar je več kot četrtina Slovenije. Kljub hitremu krčenju brazilski deževni gozd proizvede več kot 20 % kisika na Zemlji. Toda kako dolgo? Bomo čez desetletje morali vsi nositi zaščitne maske?
Deževni gozdovi kot celota so veliki preprečevalec erozije prsti, saj drevesne korenine pripomorejo h kompaktnosti prsti, kar preprečuje poplave, na višjih območjih pa sušo. Drevesa prav tako vplivajo na oblikovanje oblakov in kroženje vode, posledično pa tudi na uravnavanje temperatur in vremenskih pojavov. Ali vse naravne katastrofe, od poplav do suš in orkanov, ki so se dogajale okrog nas, jemljete kot naključje? Naključje vsekakor niso in zdaj veste, zakaj.
»Ne imejmo našega planeta za samoumevnega.«
Leonardo DiCaprio
RDEČI ALARM
V zadnjih 100 letih so deževni gozdovi začeli izginjati predvsem zaradi kmetovanja. Do danes je izginila več kot polovica vseh deževnih gozdov. Leta 2004 so v Braziliji izračunali, da je bilo posekanih celo 26.000 km² gozda. Vsak dan izumre okrog 137 vrst rastlin ali živali. Sodobni človek s tako hitrim krčenjem gozdov povzroča najhitrejše izumrtje naravnega ekosistema v zgodovini. Če bomo deževne gozdove krčili s tako hitrostjo, bodo čez 40 let popolnoma izginili z Zemljinega obličja.
Danes vsako sekundo izgine več kot pol hektarja deževnega gozda, kar na dan znese do 12 milijonov hektarjev posekanih ali požganih dreves in drugih rastlin. Največkrat se uporabi le 5 % posekanega drevesa, ostalo pa se zavrže, čeprav živalske in rastlinske vrste neprekinjeno izgubljajo svoje domove. Dodatni problem nastaja, ker prst deževnih gozdov, ko je enkrat opustošena, ni več rodovitna. Kmetovalci po goloseku na tej zemlji rastline gojijo le leto ali dve, saj zatem ostane popolnoma brez hranil in zato neuporabna.
Med požiganjem dreves v namene kmetijstva se v ozračje sprosti okrog 30 % vsega ogljika. Ta proces povzroča učinek tople grede. V zadnjih letih je bilo izmerjeno, da je krčenje deževnih gozdov povzročilo 12do 15 % učinka tople grede, medtem ko so izpušni plini vseh letal, vlakov in avtomobilov povzročili 13,5 % toplogrednega učinka. Ob tem podatku se lahko ustraši vsak zavestni Zemljan.
Krčenje deževnih gozdov povzroča največje naravne katastrofe na Zemlji. Manjša se biološka raznolikost, prihaja do pospeševanja odnašanja zemlje, z izginjanjem gozdov pa izginja tudi zaščita pred vetrom. In kar je najbolj pomembno, zaradi požiganja gozdov se v Zemljinem ozračju povečuje vsebnost ogljikovega dioksida, kar močno prispeva h globalni otoplitvi in s tem k vedno večji ogroženosti našega planeta.
»Ljudje smo človekoljubni. Čist zrak in voda in znosni življenjski pogoji so neodtujljive človekove pravice. Reševanje krize podnebnih sprememb ni stvar politike. Je naša moralna obveza.«
Leonardo DiCaprio
STOPIMO SKUPAJ
Dejstva nas več kot prepričljivo opozarjajo na to, da moramo čim prej ukrepati in zaščititi svoj dom, zaščititi sebe. Širite to zavest in dejstva, ki jih zdaj poznate. Povejte družini, bratu, staršem, prijateljem. Pogovarjajte se o tej težavi in kako lahko tudi vi lahko pripomorete k večjemu zavedanju, v kakšni nevarnosti smo.
Ne zamudite naslednje številke, v kateri vam bomo predstavili korake, s katerimi lahko na preprost način pomagate zaščititi deževne gozdove!
