RAZVIJAJMO NOTRANJO MOČ
Dr. Vojka Bole-Hribovšek
Pomlad je že krepko zakoračila v Slovenijo. V naravi se vse prebuja in kipi od življenja, mi pa se pritožujemo nad spomladansko utrujenostjo. Na živce nam gre aprilsko vreme, ko ne vemo, kaj obleči, da nas zjutraj ne bi zeblo, opoldne pa bi nam ne bilo prevroče. Tudi dež je nepredvidljiv, kdaj pa nas lahko preseneti še snežna ploha. Primanjkuje nam volje. Želimo si samo, da bi se spet enkrat pošteno naspali in se prebudili spočiti in pripravljeni na vsakdanje izzive. Rešitev je v razvijanju naše notranje moči, ki nam bo pomagala v teh manj prijetnih obdobjih. Kako si jo pridobiti?
Fizična moč
O moči lahko govorimo z različnih vidikov. V fiziki je moč sposobnost opraviti neko merljivo delo. V našem telesu je moč, ki je večinoma odvisna od moči naših mišic in okostja. Imamo različne postave in genske zasnove. Nekateri so vitki in sloki, z dolgimi mišicami, ki so primerne za vzdržljivostne teke. Drugi so bolj čokati in imajo močne, zajetne mišice, kot na primer dvigalci uteži. Tretji imajo več eksplozivne moči, kot na primer tekači na kratke proge, skakalci ali slalomisti. Imamo mišice, ki so močne in hitre, vendar se hitro utrudijo – na primer mišice okončin –, in mišice, ki delujejo bolj počasi, a se zlepa ne utrudijo – na primer mišice, ki držijo hrbtenico v pravilnem položaju. Za opravljanje dela je potrebna tudi dobra koordinacija in ravnotežje. Katere mišice bomo krepili, je odvisno od tega, kakšno delo želimo opraviti. Nekateri potrebujejo več fizične moči, saj vrtnarijo ali prenašajo bremena, drugi več natančnih gibov, saj se ukvarjajo s finomehaniko, kirurgijo ali ročnimi deli. Vedno pa velja, da krepimo in treniramo tiste mišice, ki jih uporabljamo.
Zaradi našega preveč sedečega dela in premalo gibanja mišice hitro izgubijo moč, kar se pozna tudi na našem splošnem počutju in zmogljivosti. Zato so priporočljive vadbe, ki razgibajo vse telo, pospešijo srčni utrip in poglobijo dihanje. Nekateri ljudje se zatekajo v fitnese, kjer vadijo na različnih orodjih, ali na bolj »plesne« koreografije ob glasni glasbi in razbijajočih basih. Drugi se raje odpravijo v naravo na sprehode, planinarjenje, plavanje ali kolesarjenje. Vsi pa prisegajo na to, da morajo biti mišice aktivne in da ni nič narobe, če kdaj čutiš tudi pretiran napor ali bolečino, še posebej naslednji dan, saj »se brez muje še čevelj ne obuje«. Težava pa je v tem, da si s pretirano vadbo, še posebno če ni pravilno vodena in prilagojena posamezniku, izčrpajo rezerve in si v hujših primerih celo nakopljejo poškodbe in bolezni, namesto da bi se razbremenili in le »porabili« stresne hormone. Žal je med poklicnimi športniki in rekreativci vse preveč poškodb. Pretirana vadba zmanjša tudi odpornost organizma, zato so zaradi neustreznega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za prehlade in gripe ter podobna obolenja. Ena od svetlih izjem je naša Tina Maze, ker je zaradi dobre psihofizične priprave zmogla tudi v težkih razmerah tekmovati in zmagovati brez zdravstvenih težav.
Pri jogi imamo drugačen pristop. Telo želimo sprostiti, ga aktivirati in okrepiti. Pomembna je dobra gibljivost sklepov, ki jo dosežemo z razteznimi vajami, hkrati pa tudi moč mišic, kar dosežemo z vztrajanjem v položajih. Po internetu kroži anekdota o profesorju, ki je študente vprašal, kako težek je kozarec vode. Vsi so se strinjali, da ni posebno težek, dokler jih ni profesor vprašal, ali bi se še vedno strinjali s tem, če bi ga morali eno uro držati v iztegnjeni roki. Tako pri jogi tudi s preprostimi in na videz lahkimi vajami dosežemo velike učinke. Pravzaprav šele ob zadrževanju položaja začutimo, v kakšnem stanju je naše telo. Zavemo se nepotrebnih napetosti in šibkosti posameznih delov telesa. Vadimo pa tudi dinamične vaje, ki aktivirajo vse telo in nam krepko poženejo kri po žilah. Zato so napačni predsodki, da je joga nežnejša oblika vadbe, primerna za ženske, ne pa za močne moške. Videla sem že kar nekaj »močnih moških«, ki so zmogli manj od »šibkih žensk«, ker so bili premalo gibljivi. Ključ je v ravnovesju med gibljivostjo in močjo. Vendar pa se brez telesne moči in sposobnosti, da skrbimo sami zase, tudi psihično ne moremo počutiti zares močne. Zato vse, kar prispeva k fizični moči, pomaga tudi do psihične moči, ne glede na spol in starost. V domu starejših občanov, kjer kot prostovoljka vodim vadbo joge, lahko vidim, kako koristna je vadba tudi za tiste na vozičkih. Naše telo je ustvarjeno za gibanje in karkoli nam pri tem pomaga, nas vsestransko okrepi in nam polepša življenje.
Družbena moč
Druga moč je tista, ki nam jo dajeta denar in vpliv. V današnji zahodni družbi se ljudje večinoma ocenjujemo po tem. Pomembno je, koliko denarja imaš in kaj si lahko privoščiš. Uspeh se meri z zaslužkom in uvrščanjem na različne lestvice najbolj premožnih, z velikostjo hiše, močjo in ceno avtomobila, oblekami po zadnji modi in videzu (dostikrat umetno izboljšanem) ter podobnim. V jogi ne pravimo, da je denar slab – seveda če je zaslužen na pošten način; dobro ali slabo je tisto, kar z njim naredimo. Dobro je, da imamo toliko, da spodobno poskrbimo zase in za svojo družino, in če je mogoče, pomagamo tudi drugim, manj srečnim. Definicija »spodobnega preživetja« se v različnih okoljih zelo razlikuje. Za nekoga pomeni to, da ima tri obroke na dan, streho nad glavo, obleko, v kateri ga ne zebe, in rezervo za nujne primere, drug pa se ob milijonskih vilah, zasebnemu letalu, dividendah in velikih naložbah počuti revnega v primerjavi s sosedom. Vse je odvisno od okolja, v katerem se gibljemo, in predvsem od našega pogleda na svet. Vzhodnjaki pravijo, da je bogat tisti, ki ničesar ne potrebuje. Nam pa zahteve po nenehni rasti gospodarstva dobesedno vsiljujejo vedno nove »potrebe«, ne glede nato, kaj to pomeni za naše naravne vire, ohranjanje biološke raznovrstnosti in osiromašeno življenje brez pravega zadovoljstva.
Moč daje tudi prepoznavnost in vpliv na druge. Samo poglejte modo! Nekdo zaradi svojih lastnih interesov določi, da je nekaj moderno, pa če je še tako neudobno ali nepraktično, in že množice pridno kupujejo, da bi bile »in«. Podobno je s pričesko, ličenjem, pohištvom, hrano in celo cvetnimi aranžmaji. Smo res »ovce«, katerim pod pretvezo modernosti lahko prodajo karkoli? Moč je namreč tudi v tem, da se lahko sami odločamo, ali bomo nekaj dali nase, ker nam je všeč in se v tem dobro počutimo, ali pa bomo sledili čredi in se prilagajali masi, čeprav na škodo našega zdravja in dobrobiti. Res je, da je prvi vtis zelo pomemben in da ga je težko izbrisati, toda tisti, ki so nam pomembni, bi morali biti sposobni, ko nas bolje spoznajo, videti za zunanjo »fasado« in nas ocenjevati po naših resničnih kakovostih, kot so prijaznost, zanesljivost, pripravljenost pomagati in biti drugemu ob strani, pa tudi sposobnost skrbeti sam zase in ne biti na breme drugim, pozitiven odnos do življenja, smisel za humor in še kopica drugih lastnosti. Estetika je koristna, saj nam polepša življenje. Že stari Rimljani so rekli: »De gustibus non disputandum,« (o okusih se ne razpravlja). In prav je tako. Kaj je estetsko, se od človeka do človeka razlikuje, če nimajo ravno vsi »opranih možganov«. Razmislimo torej, komu dajemo moč nad svojimi vsakdanjimi odločitvami.
Drugačna je moč nadrejenih, politikov in drugih »upravljavcev družbe«. Moč lahko uporabljajo za blaginjo vseh, da življenje poteka gladko, s čim manj težavami in zapleti, lahko pa jo zlorabljajo za svoje lastne sebične interese. Uveljavljajo jo lahko na različne načine. Nekateri se zatekajo k različnim oblikam pritiskov in nasilja, drugi pa uporabijo svojo moralno moč. Če ste gledali film o Mahatmi Gandhiju ali brali njegov življenjepis, se morda spomnite, kako je ob izbruhih nasilja med hindujci in muslimani začel post in ga ni prekinil, dokler nemiri niso ponehali. Svoje zdravje in življenje je tvegal, da bi spet vzpostavil mir med sprtimi stranmi. In uspelo mu je. Tako tudi mi lahko s svojim pozitivnim odnosom in neomajnostjo dosežemo marsikaj. Za večje spremembe je seveda potrebna kritična masa ljudi, ki lahko izvede spremembe, vendar pa tudi ozaveščen posameznik lahko naredi marsikaj.
Pri jogi tako razvijamo psihično moč. Zavedamo se, da moramo s spremembami začeti pri sebi. Mi smo namreč tisti, nad katerim imamo vpliv in moč. Začnemo s tem, da se nimamo več za uboge, nemočne žrtve življenja, ampak da vzamemo svoje življenje v svoje roke in iz njega naredimo največ, kar lahko.
Psihična in moralna moč
Ko se končno poslovimo od smiljenja samim sebi, lahko začnemo razvijati svojo odpornost na težave. Vsi jih imamo in tudi najbolj uspešni niso imuni na vzpone in padce. Razlikujemo pa se po tem, ali znamo vztrajati kljub težavam. Vsak trenutek se odločamo, kaj bomo naredili, in od nas samih je odvisno, ali bomo vztrajali na začrtani poti ali pa bomo ob prvih težavah odnehali in se pritoževali, kako krivičen je svet, ker nam ni vsega »prinesel na zlatem krožniku«. Psihologi so že pri majhnih otrocih ugotavljali razlike med tistimi, ki so takoj zagrabili bombon, in tistimi, ki so se mu bili sposobni trenutno odreči, da so jih kasneje dobili več. Ko so jim kasneje v življenju sledili, so ugotovili, da so bili drugi dosti uspešnejši od prvih. Gre torej za našo sposobnost, da se odrečemo trenutni nagradi za kasnejšo vrednejšo nagrado. O tem bi lahko napisali romane. To počne dijak ali študent, ko se poglablja v manj priljubljeno snov, da bi obvladal znanje, ki ga bo potreboval kasneje v življenju. Različne učne snovi so različnim osebam različno zanimive in tisto, kar je meni zanimivo, je lahko drugim dolgočasno in obratno. Vendar je znanje vrednota. Tudi če nečesa ne obvladamo v celoti, je dovolj že to, da vemo, da obstaja, in kje lahko to znanje najdemo. Če vemo zanj, ga bomo lahko uporabili, a če ne vemo niti, da obstaja, tega ne bomo mogli.
Pomembno je torej, da se znamo dvigniti nad težave in vztrajati. Pri tem nam pomagata red in disciplina. Ko ploskamo našim uspešnim športnikom, ne pomislimo, koliko dela in truda ter odrekanj in discipline so vložili v dobre rezultate. Današnja pretirana tekmovalnost, ki je že zdavnaj zasenčila rek: »Mens sana in corpore sano,« (zdrav duh v zdravem telesu), je v marsičem moderno gladiatorstvo in zaslužkarstvo. Šport v tistem pravem, pozitivnem smislu pa je koristen, saj nam privzgaja disciplino, nas krepi, povezuje in nam daje zdravo samozavest. To potrebujemo tudi doma pri vzdrževanju doma, pri delu in v življenju nasploh.
Če imamo pospravljeno in čisto stanovanje, nam to omogoča lažje in uspešnejše delovanje, saj ne izgubljamo časa z iskanjem, ampak za vsako stvar vemo, kje jo najdemo. Higiena pa je tako in tako pogoj za dobro zdravje. Tudi pri delu je potrebna disciplina, da vsak opravi svoje delo kakovostno in v predvidenem roku, še posebej, če se delo več delavcev dopolnjuje. Če samo eden ne opravi svojega dela, kot je treba, delo ne bo dokončano. Pri dobrih sodelavcih vsak prispeva svoj del, tudi če se mora zaradi tega odreči kaki prijetnejši dejavnosti. Je pa zato skupen dosežek toliko več vreden.
Pomembno je tudi, da znamo držati besedo. Naše besede naj odražajo resničnost. Preden kaj obljubimo, moramo dobro premisliti, ali to res nameravamo storiti in ali bomo to sploh lahko naredili. Današnja dolžniška kriza je odraz neizpolnjenih obljub. Dobili smo kredit in obljubili, da ga bomo vrnili. Pridobili smo si dobrine, ki presegajo našo zmožnost odplačevanja, potem pa tožimo nad krutim svetom, ko nam jih vzamejo. Po drugi strani pa bentimo, ker moramo kot družba poleg svojih odplačevati še tuje dolgove. Radi bi imeli, pozabljamo pa, da mora to nekdo narediti in da je upravičen do pravičnega plačila za svoje delo. Koliko je še manjših »belih laži«, ko nekaj obljubimo, pa tega ne izpolnimo. Obljubimo, da bomo nekoga poklicali, pa na to pozabimo ali se nam preprosto ne ljubi in se potem izgovarjamo, da nismo imeli časa. Po internetu je krožilo sporočilo: »Če mož reče, da bo nekaj naredil, bo to naredil in ni nobene potrebe, da ga žena na to spominja vsakih šest mesecev.« Drugo področje, kjer nam rado spodrsne, je točnost. Rek pravi, da je točnost kraljevska čednost. Radža joga ali kraljevska joga zajema tudi to. Resda smo dandanes mnogo bolj mobilni, kot smo bili nekoč, in da nam na pot lahko pridejo nepredvideni dogodki, kot so težave v prometu. Vendar imamo za to pri roki mobilne telefone, da pokličemo, se opravičimo in povemo, da bomo zamudili zaradi teh in teh razlogov, ali pa srečanje prestavimo na primernejši čas. Biti »mož beseda« je med zrelimi ljudmi še vedno vrednota. Praznih izgovorov se hitro naveličamo.
Kako razvijamo svojo moč
V jogi govorimo o štirih močeh. Moč otroka je v njegovi nebogljenosti, zato se vsak potrudi, da zanj poskrbi in izpolni njegove potrebe in želje. Imamo jih radi in jim želimo vse najboljše, zato nas hitro »ovijejo okrog prsta«, če nismo dovolj pozorni. Moč žene primerjajo z vratom, ki obrača glavo – moža. Modre žene poznajo načine, kako moškega pripraviti do tega, da naredi, kar hočejo one. Eden od teh načinov je, da mu podtaknejo svojo misel, kot da bi »zrasla na njegovem zelniku«. Mož se potem počuti pametnega in pomembnega in si lasti zasluge, žena pa je zadovoljna, da je dobila, kar je hotela. Tretja je moč vladarja. Na razpolago ima veliko vzvodov moči – od zakonov, policije, sodstva do vojske. Če se mu upremo, se lahko hitro znajdemo v neprijetni situaciji, v najslabšem primeru pa nas to lahko stane tudi življenja. Četrta je moč jogija. Ta temelji na obvladovanju samega sebe. Kdor ne zmore upravljati s samim seboj, tudi z drugimi ne bo mogel. Njegova odločitev je trdna in njegova beseda je zakon. Vendar pa v nasprotju z vladarjem svojo moč uveljavlja rahločutno in z ljubeznijo, da ne bi bila na škodo drugih. Njegova osnovna dolžnost je namreč nenasilje ali v širšem smislu ljubezen.
Ko delujemo z ljubeznijo in odprtim srcem, torej ko imamo odprto srčno čakro anahato, se nam začnejo izpolnjevati želje. Na enem od predavanj je naš učitelj Nj. Sv. Višvaguru Mahamandalešvar Paramhans Svami Maheshwarananda povedal naslednjo anekdoto: Učenec je vprašal učitelja: »Kaj pa, če se mi izpolnijo negativne želje?« Učitelj je odgovoril: »Ne boj se! Ko boš imel tako odprto srce, da se ti bodo izpolnjevale želje, ne boš imel negativnih želja.« Ko premagamo sebičnost in skušamo v vsakem videti dobro, se naša duhovna moč izjemno poveča. Postanemo strpni, razumevajoči in ljubeči.
Joga je usmerjena v razvijanje pozitivnih vrednot, spoznavanje samega sebe in preseganje svojih omejitev. Govorimo o fizičnem, mentalnem, socialnem in duhovnem zdravju. Prvi trije so pogoj, da lahko uspešno napredujemo na svoji duhovni poti. Pri tem nam najbolj pomaga meditacija z mantro, ki jo ob mantra dikši prejmemo od svojega učitelja. Prva stopnja meditacije je koncentracija. Šele ko sedemo v položaj za meditacijo in se skušamo osredotočiti na mantro, se zavemo, koliko nemira in raztresenosti je v nas. Um nas stalno obstreljuje z vsemi mogočimi mislimi in občutki. Med vsakdanjo dejavnostjo smo se usmerjali na svoja opravila in nismo bili toliko pozorni na njegovo početje. Šele ko se ustavimo in skušamo umiriti, se um pokaže v vsej svoji aktivnosti.
Po eni strani nam je v napoto neposlušno telo, ki ne zmore mirno in sproščeno sedeti, saj so se v njem kopičile napetosti vse od časov, ko še nismo znali govoriti (v znanosti temu pravijo telesni spomin). Z vadbo ga okrepimo, odstranimo te napetosti in ga pripravimo, da lahko brez težav vztraja v položaju za meditacijo uro in več. Moja izkušnja in tudi mnogih drugih je, da na začetku nisem mogla sedeti niti deset minut, ne da bi me začelo kje boleti, srbeti, občasno mi je trznila kakšna mišica ali pa sem občutila močno napetost v različnih telesnih delih, ki je zlepa nisem mogla sprostiti. Nekateri začetniki se zaradi tega izogibajo meditaciji in pranajami, saj so preveč napeti, da bi zdržali pri miru. Z vztrajno vajo mi je postopoma uspelo pridobivati čedalje več nadzora nad telesom, tako da mi enourno sedenje sedaj ne predstavlja več problema. Zelo pomaga, če pred meditacijo naredimo nekaj asan, da se telo razgiba in znebi napetosti. S pranajamo ga umirimo in napolnimo z energijo.
Ko je telo umirjeno, se sčasoma umiri tudi um. Ponavljanje mantre ga zaposli, tako da ne blodi več po naši podzavesti in nam iz nje ne prinaša vtisov in misli, ki bi nas raztresale. Če dovolj dolgo vztrajamo, da se z njimi nočemo ukvarjati, ampak jih le pustimo, da gredo, kot so prišle, se um sčasoma naveliča in umiri. Ko sem prvič doživela tak trenutek miru in sproščenosti brez misli, samo s čisto zavestjo, da sem, sem ugotovila, da še nikoli v življenju nisem bila tako mirna in izpolnjena. Z vadbo se taki trenutki pojavljajo čedalje pogosteje in postajajo vse daljši. Zavemo se, daje v nas vir miru in moči, ki nam ga nihče ne more vzeti, če mu mi tega ne pustimo. Ta zavest o tem kraju miru, ljubezni in svobode nam nato daje moč, da se soočimo z vsemi življenjskimi težavami in jih premagujemo vedro, z zaupanjem vase in za svoj vsestranski razvoj.
DRUŠTVA JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU so v vseh večjih krajih v Sloveniji, vadba pa poteka tudi v mnogih manjših krajih.Organiziramo vadbo različnih programov joge (splošnega osem stopenjskega, proti bolečinam v hrbtu in za zdrave sklepe, proti stresu, za starejše, za otroke) pa tudi predavanja in mednarodne seminarje pod vodstvom ustanovitelja sistema Joga v vsakdanjem življenju Nj. Sv. Višvaguruja Mahamandalešvarja Paramhanse Swamija Maheshwaranande – Višvagurudžija.Informacije o sistemu in dejavnostih, ki so z njim povezane, so na mednarodni spletni strani: www.yogaindailylife.org, kjer lahko spremljate prenose Višvagurudžijevih predavanj. Podatke o društvih in vadbi po sistemu Joga v vsakdanjem življenju v Sloveniji najdete na spletni strani: www.jvvz.org, za Ljubljano pa tudi na www.joga-ljubljana.org in po telefonu 040 22 11 08.
V sodelovanju s Knjižnico Otona Župančiča v Ljubljani, Kersnikova 2, organiziramo enkrat mesečno brezplačna predavanja o jogi in sorodnih temah.
V sredo, 6. aprila, ob 18. uri bo imela dr. Vojka Bole-Hribovšek, dolgoletna inštruktorica joge, predavanje »Kaj je naše poslanstvo?« Vsak se prej ali slej vpraša, kaj sploh počne na tem svetu, zakaj je prišel, kaj je njegov namen in kam bo odšel od tu. Kako poiskati odgovore na ta vprašanja? V jogijski filozofiji govorimo o dharmi in karmi. Vsak ima svojo dharmo in karmo in bistveno je, da ju prepozna. Edino njegovo lastno spoznanje ga lahko zadovolji in mu izpolni življenje s smislom in z radostjo.
V sredo, 4. Maja, ob 18. uri bo imela dr. Vojka Bole-Hribovšek predavanje »Vse je vibracija«. Govorila bo o vibracijah, ki prežemajo vse vesolje in tudi naše telo, ter o tem, kako lahko z vibracijami manter vplivamo na svet okoli nas in na nas same. Predstavila bo nekaj splošnih manter ter njihov vpliv na naše telo in psiho, kar bomo tudi praktično preizkusili.
