Avtorica: Kaja Regula
KAKO SE PRIPRAVIMO NA SMRT IN KAJ NAS ČAKA V POSMRTNEM ŽIVLJENJU
Globoki uvidi, zapisani v tem članku, so bili pred skoraj 100 leti napisani izpod peresa enega največjih duhovnih gurujev vseh časov, Paramhanse Yoganande. Letos smo tudi Slovenci dobili lasten prevod, in sicer knjigo Karma in reinkarnacija, prvo knjigo iz zbirke Modrosti Paramhanse Yoganande, ki bo obsegala sedem knjig.
Smrt je univerzalna izkušnja
Če mora biti ceneno fizično oblačilo vsake in vseh duš odvrženo, da se lahko duša odene v sijočo obleko nesmrtnosti, zakaj bi jokali? Če morajo umreti tako svetniki, ki oznanjajo nesmrtnost, kot majhni ljudje, ki pred smrtjo trepetajo, zakaj bi se je bali? Smrt je univerzalna izkušnja, ki jo doživimo prav vsi. Pomislite, kako se vsi bojijo smrti, pa vendar smrt prinese le mir in olajšanje, ko življenjsko breme postane pretežko zaradi obžalovanja, slabega zdravja ali dozdevno nerazrešljivih težav.
Pripravite se na svoj zadnji dan na Zemlji
Zakaj bi vse zaklade svoje modrosti zapravili za prizadevanje, da bo vašemu negotovemu in minljivemu telesu udobno? Zbudite se! Trajnega udobja ne boste nikdar našli v počasi razpadajočem telesu. Medu božanske sreče ne morete iztisniti iz kamenja čutnih užitkov.
Zakaj ste tako prepričani o sebi in zakaj ves čas namenjate gradnji fizičnega bogastva, ki ga boste morali pustiti za seboj ob hipnem klicu smrti? Kot sami veste, so fizične dobrine pretežke, da bi jih vzeli v svoje astralno vozilo, ko boste potovali v veličastno Onstranstvo. Zakaj se ne bi že zdaj pripravili na svoj poslednji dan na Zemlji, ko boste morali za seboj pustiti vse, na kar ste tako zelo navezani?
S tem ne mislim, da morate biti cinični in ne uživati v stvareh, ki vam jih ponuja to življenje. Pravim le, da se ne navežite na kar koli tako močno, da boste občutili mentalno agonijo, ko boste morali to stvar prisilno zapustiti oziroma se od nje ločiti. Če ne boste žalovali za zemeljskimi rečmi, ko boste odvrgli svoje telesno oblačilo, boste v posmrtnem življenju prejeli boljše reči. Ponovno boste iz Božjih rok prejeli vse stvari, ki ste jih tako zelo cenili in izgubili. Bog vam stvari odvzame, da ne ostanete navezani na Zemljo in ob tem pozabite svojo pravo nesmrtno bistvo.
Izkušnja smrti
Običajna oseba je po občutenju dušenja, ki se pojavi ob odpovedi organov ob smrti, nenadoma osvobojena teže lastnega telesa, potrebe po dihanju in vsakršne fizične bolečine. Trpljenje ob izkušanju smrti je povsem mentalno, ko se um zave, da ne more več dihati in živeti v tem telesu. Navidezen občutek dušenja in bolečine ob smrti se sprevrže v bolečo mentalno nočno moro, ki za nekaj časa muči pokojnikovo mentalno stanje, a se duša po kratkem obdobju, ko se zave, da telesa ni več, pomiri. Zatem duša umrlega preide v stanje nezavednega spanja, ki je mnogo globlje in prijetnejše od stanja običajnega globokega spanca. Duša izkusi občutek letenja skozi temen in nadvse spokojen predor.
Po smrti astralno telo postane sedež delovanja
Čeprav so fizična telesa zgolj Božje sanje, se zdijo izjemno resnična, kadar jih ima v oblasti ego. Podobno se po smrti resnično zdi astralno telo, ki postane sedež delovanja duše. Kot lahko fizično telo izkuša človeške sanje, tako lahko tudi astralno telo (po smrti fizičnega) znotraj sebe ustvari kakršne koli sanje. Svetniki in močno osredotočeni ljudje, ki so med zemeljskim življenjem vadili meditacijo, lahko svojo zavest ohranijo tudi, ko se srce upočasni ali ustavi; svojo zavest so sposobni obdržati v stanju onstranskega spanca. Kot lahko uživamo v globokem spanju ali v polzavestnem stanju opazujemo odvijanje čudovitih sanj, so lahko tudi vse astralne izkušnje zavestno ali polzavestno opazovane.
Astralni svet
Astralno vesolje je v nasprotju z Zemljo bolj naravno uglašeno z Božjo voljo in njegovim popolnim načrtom. Vsak astralni predmet je prvotno manifestiran preko Božje volje in deloma s klicem astralnih bitij.
Astralna dežela se duši zdi kakor nadvse čudovit vrt. Ozračje se zdi primerno toplo ali hladno, prebivalci pa ga lahko nadzorujejo z močjo volje, kot lahko sodobni ljudje svoje domove ogrejemo in ohladimo s pomočjo elektrike ali klimatskih naprav. Astralna zima, pomlad, deževno obdobje in poletje se izmenjujejo. Astralna zima sestoji iz prefinjenih, čudovitih, hladnih, a ne mrzlih, belih plišastih oblakov ali žarkov, ki lebdijo nad astralno deželo. Astralni sneg naročijo prebivalci, večinoma za okrasitev pokrajine. Ta sneg svojo temperaturo spreminja po volji astralnih prebivalcev. Astralna pomlad in poletje sta polna najrazličnejših vrst nebeških cvetov, ki rastejo iz prosojne prsti – zmrznjene zlate svetlobe. Po želji astralnega vrtnarja cvetlice cvetijo, se spreminjajo in izginjajo v neskončnih barvnih odtenkih. Cvetlice nikdar ne umrejo, temveč zgolj izginejo ali se spremenijo, kadar niso več zaželene. V astralnem deževnem obdobju se preko zlate prsti razlivajo žarki, ki širijo glasbo iz različnih sfer. Med padanjem se žarki preoblikujejo v cvetlične oblike, tako da prebivalci med astralnim dežjem vidijo zaveso srebrnih niti, visečih marjetic in svetlečih cvetlic, ki padajo nanje in na astralno deželo. Med astralnim deževjem ulice krasijo svetlikajoči se bazeni v obliki cvetov.
Astralni domovi
V astralni deželi najdemo različna bivališča oziroma sfere različnih raznobarvnih, bleščečih vibracij. Kot ima mesto različne soseske – bogate in revne –, tako tudi v astralnem kraljestvu najdemo različne predele. Astralni domovi so zgrajeni iz opek, ki jih sestavljajo zgoščeni atomi. Svetniki prebivajo v prefinjenih astralnih sferah. Tam bi običajne duše zmrznile ali se zadušile, medtem ko lahko svetniki živijo v skrajnem mrazu ali vročini, osvobojeni magnetnih motenj. Grešne duše prebivajo v astralnih ubožnih četrtih in ne morejo vstopiti v prefinjeno ozračje blaženih duhovnih aristokratov.
Astralne bolezni in zločini
Astralne bolezni najpogosteje zajemajo negativna mentalna razpoloženja in okvare ali mentalno podhranjenost. Te astralne bolezni zlahka pozdravijo močni umi skoraj vseh astralnih prebivalcev. Astralni zločini vključujejo nevednost in iskanje sebične sreče. Tam ni sodnika, ki bi duše kaznoval. Duše se same kaznujejo in disciplinirajo, kadar nimajo prav.
Ponovno utelešenje v astralni deželi
V astralni deželi tako kot na Zemlji poznajo rojstvo, smrt in ponovno utelešenje, le da je v astralni deželi življenje izjemno dolgo in v smrt oziroma spremembo ni prisiljena nobena višje razvita duša – izjema so grešniki. Kadar se višje razvita duša ljubeče spominja svojih zemeljskih izkustev, se mora morda tja vrniti in ponovno izkusiti življenje in smrt v fizičnem svetu. Ob astralni smrti duša ne izkusi nobene bolečine ali strahu.
V naslednji številki preberite resnico o obstoju reinkarnacije.
