Človek se danes vse bolj zaveda, kako pomembno je živeti v umirjenem in prijaznem okolju. Živeti življenje v skladu z naravnimi ritmi je nekoč bilo samo po sebi umevno. Danes je to cilj, ki terja veliko energije oziroma za dosego takih ciljev pogosto potrebujemo zunanjo pomoč. Zato se posamezniki vse bolj odločajo za vodene sprostitve, tečaje joge in meditacije ali druge oblike usmerjenega in vodenega sproščanja. V tem članku se bomo posvetili tišini, ki je pomemben element bivanja na poti do sprostitve.
Na zahodu se zanimanje za jogo z leti povečuje; o tem ni več nikakršnega dvoma. Vse pogosteje tudi zdravniki svoje paciente usmerjajo na jogo. Ponudba programov, joga studiev in učiteljev joge je vse večja. S tem razvojem pa ni nujno boljše tudi splošno poznavanje joge oziroma razumevanje različnih pristopov v jogi. Pogosto je na jogo vezanih cel kup stereotipov in žal se joga vse bolj dojema kot fizično obliko neke vzhodnjaške telovadbe. Pravzaprav se jo najpogosteje tudi tako ponuja, primarno skozi asane oziroma telesne položaje. Tisto, kar me je pred mnogimi leti najbolj pritegnilo, pa je stanje uma po kakovostni praksi joge in doživljanje tišine, ki je bila osvobajajoča. Same asane so bile drugotnega pomena.
Pogosto beremo o priporočljivih ritmih spanja, gibanja in prehranjevanja z namenom ohranjanja vitalnosti in zdravja. Redko pa se piše ali govori o času, ki naj bi ga človek preživel v tišini. Prav ste prebrali – čas za tišino potrebujemo. In to ni tisti čas, ko spimo. Tišina znotraj dnevnega ritma naj bi bila del naše dnevne rutine.
Če dobro pomislimo, nismo v tišini od trenutka, ko vstanemo, do trenutka, ko zopet ležemo v posteljo. Koliko časa dnevno ste brez telefona, računalnika, televizije, radia, časopisa ali knjige? Brez interakcije s sodelavci, partnerji in otroki? Koliko časa ste sami s seboj, ne da govorite ali poslušate, v tišini? Še čas, ko smo na stranišču, je pogosto čas prebiranja sms sporočil ali celo vaših pet minut, ko prelistate revijo in se umaknete. Toda tako kot človek nujno potrebuje spanje, potrebuje tudi čas tišine.
Biti tiho in se predati tišini zunaj in znotraj nas je nekaj najbolj naravnega. To nas regenerira in nam da novih moči. Vsak dan namenite nekaj časa tišini in presenečeni boste, kakšno darilo je to.
Od otroštva dalje smo neprestano okupirani z informacijami, ki skozi čutila vstopajo v naše telo. Tako zelo smo se navadili na mnoge dražljaje, ki nas stimulirajo, da je za nas čas tišine lahko celo stresna izkušnja. Morda vaše delo od vas zahteva neprestano komunikacijo, ob koncu dneva pa začutite, da vas govor utruja. Kakšna je potem vaša sprostitev? Kako se uravnovesite? Če se zvečer odpravite na vodeno vadbo v športni center, kjer je običajno glasba zelo na glas, če se sprostite pred televizijo, se odpravite v gledališče ali družite s prijatelji, izbirate po principu »več istega«, kar ne pripelje do ravnovesja.
Za sodobnega človeka je najboljša sprostitev tista, ki ne obremenjuje čutil. V mislih imam predvsem nadzor slušnih dejavnikov in govora. Hrup je po moji oceni najhujši onesnaževalec okolja in človeškega uma, zato je treba zavestno iskati okolje z manj hrupnih dejavnikov.
Obstaja kar nekaj nadvse koristnih in običajnih dejavnosti, ki jim svetujem ob koncu vašega delovnika. Gibanje v naravi, ki je zmerno (na primer sprehod ali lahkoten tek brez družbe), počivanje v tišini lastnega doma, kjer si privoščite biti sami v prostoru, lahko tudi opravljanje različnih gospodinjskih del s popolnim osredotočanjem na samo delo. Tako preprosto je lahko. Gre za zavestno izbiranje naše notranje naravnave. Seveda pa je poleg omenjenega priporočljiva tudi joga.
Ste bili že na kakšnem tečaju joge? Ali je prakso joge spremljala glasba? Zelo verjetno. Vendar joga, ki prihaja iz Indije, v svojem tradicionalnem okvirju k praksi ni dodajala instrumentalne glasbe. Zakaj torej glasba pri jogi? Izkušnje so pokazale, da mnogo zahodnjakov ne prenese tišine. Čim bolj je njihovo vsakodnevno življenje stimulirano z vizualnimi in zvočnimi informacijami, težje se navadijo na tišino in zaprte oči. Zato je glasba na začetku prakse joge lahko vmesni filter, ki postopoma pripelje do takšnega notranjega stanja, da je prehod na tišino spontan, prijeten in na koncu celo želen. Vsakdo, ki jogo prakticira dlje časa, spozna, da je glasba odveč in je ne potrebuje za umiritev. Zato bodo tečaji joge potekali na začetku z umirjeno glasbo, kasneje pa učitelj joge glasbo namenoma uporablja vse manj. Tudi govora in vodenja s strani učitelja je na začetku več, kasneje nekoliko manj … Premori s tišino bodo tako ustvarili prostor za vaš odklop in bodo sestavni del prakse joge.
Praksa joge ne poteka nujno samo na jogijski blazini ali v meditativnem položaju. Pri jogi gre za stanje uma, ki ga želimo doseči. Poti je veliko, skupno vsem potem pa je, da želimo zmanjšati dražljaje, ki vzburijo čutila. Ko nam to uspe doseči, je naslednji korak usmerjena pozornost, od tu naprej pa lahko govorimo o meditativnem stanju uma.
Tišina je blagodejna. Tišina umirja. Tišina je lahko včasih močnejša in zgovornejša kot tisoč besed. Vabim vas, da že danes zavestno najdete čas, ko boste uživali v tišini.
Sneža Vidovič, učiteljica joge in meditacije, Joga studio Sadhana
