Avtorica: Jana Kristanc
SONCE NAŠE NAJDRAŽJE
Se mu vsak dan zahvalite?
Skozi veke čaščeno in oboževano, v zadnjih desetletjih pa vzrok strahu in izogibanja. Tudi naš življenjski stil nas oddaljuje od našega energetskega pravira, njegova vloga je marsikomu neznana. Kaj nam daje in kako lahko dobimo še več njegove neusahljive energije?
Ga imamo dovolj radi?
V poletni vročini iščemo senco in hlad, jezimo se nad pripeko, prižigamo klimatske naprave in preklinjamo razgrete avtomobile … Kakšen je naš odnos do naše najbližje zvezde? Naša naravnanost do nje se namreč vrne v enaki obliki in meri. Ali kdaj pomislimo na to, da soncu dolgujemo svoj obstoj? Zagotovo bi bila na mestu hvaležnost in čaščenje. Jogijski pozdrav soncu je imenitna praksa in odličen začetek dneva. Če ne utegnemo, pa vsaj globoka in iskrena zahvala spremeni naš dan. Dan, ki je od sonca dan.
Oče, mati in bog
V vseh svetovnih kulturah imajo že skozi vso človeško zgodovino glavno mesto solarni bogovi. Od egipčanskega boga Raja, do slovanskega Dažboga, od grškega Heliosa do zgovornega Sola. Kako ne bi bili ti bogovi glavni, ko pa je sonce fizični pravir vsega življenja na Zemlji? Vsako jutro obnovi zavezo živemu, ko ponovno vstane, in nas vsak večer pahne v fiktivno negotovost, ko nas zapusti. Toda ne gre le za osvetlitev zemeljske oble in različne pretvorbe sončne energije v toploto in energetsko bogate snovi. Tudi na subtilnih ravneh tečejo iz sonca kot žarki mogočne vzporednice.
Koliko ima sonce rado nas?
Skozi veke čaščeno in oboževano je v zadnjih desetletjih sonce postalo vzrok strahu in izogibanja. Če smo se z nastopom osemdesetih let prejšnjega stoletja še veselo martinčkali, svetleči od olivnega olja, smo proti koncu desetletja na svojo kožo že na debelo mazali kreme z vse višjim zaščitnim faktorjem. Kreme za sončenje pa na žalost vsebujejo prenekatero snov, ki seje v našem organizmu razdor. Poleg tega pa že zaščitni faktor 8 popolnoma onemogoči sintezo vitamina D v naši koži.
O pomembnosti vitamina D je na voljo že na tisoče priznanih študij. Obenem se povečuje tudi zavedanje, v kolikšni meri je njegov primanjkljaj v telesu povezan s številnimi zdravstvenimi težavami. Pomemben je namreč za delovanje imunskega sistema, vpliva tudi na krvni tlak, raven holesterola v krvi in spolne funkcije, njegovo pomanjkanje pa povzroča težave s kostmi ter večje možnosti za možgansko kap in rakave bolezni. Tako bi lahko rekli, da je funkcija vitamina D oprijemljiv dokaz, kako močno smo neposredno povezani s soncem.
Tudi sodobni življenjski stil nas oddaljuje od našega energetskega pravira, saj vse več časa preživimo v stavbah ali vozilih. Vsak dan naj bi preživeli na soncu vsaj 10 do 15 minut, in sicer v času, ko je le-to že precej močno, okoli 11. ure. Žal pa velik del leta tudi to ne zadošča, saj Evropa leži precej severno od ekvatorja. Slovenija je namreč s svojimi 46-47 stopinjami zemljepisne širine na pol poti do severnega pola. Kot sončnih žarkov se zvezno ciklično menja z letnimi časi, manjši kot pa pomeni precej daljšo pot skozi zemljino atmosfero, ki vsrka precejšnji delež UVB žarkov. To pomeni, da je v hladnejši polovici leta sinteza D vitamina minimalna oziroma je sploh ni, in tedaj smo odvisni od zalog, pridobljenih v poletnem času. Naše babice in dedki so večino toplega dela leta preživeli na prostem, tako da kljub temu do pomanjkanja vitamina D ni prišlo. Toplo vam svetujem, da si letos zagotovite dovolj vitamina D, pozimi pa njegov nivo v krvi še dodatno preverite v laboratoriju.
Ali že poznate »sungazing«?
Z eteričnega vidika je človeško telo sestavljeno iz svetlobe. Tudi sodobna dognanja fizikov se vse bolj približujejo tej teoriji. Ker smo sestavljeni iz svetlobe, se moramo s to svetlobo povezovati, biti z njo v stiku in jo ohranjati v sebi. Kako se torej lahko uglasimo z vibracijo sonca?
Že stara ljudstva – Azteki, Egipčani – so prakticirala »sungazing«: sončno jogo oziroma strmenje v sonce takoj po sončnem vzhodu ali pred sončnim zahodom. Ljudje, ki prakticirajo sončno jogo, poročajo o številnih zdravilnih učinkih, kot so boljši vid, povečana vitalnost, izguba odvečne teže in v nekaterih primerih tudi popolna izguba želje po hrani. Najbolj uveljavljena razlaga tega pojava je, da se z neposrednim strmenjem v sonce preko očesa stimulira češarika, pinealna žleza v možganih. Ta je zadolžena za izločanje melatonina in serotonina.
Lahko sončno energijo jemo?
Če ste pristaš malo bolj konkretnih virov hranil, vam bo morda bolj prijala energija sonca, ujeta v hrani. Energija sonca je še posebej uskladiščena v barvitih živilih, kajti sončna svetloba vsebuje vse valovne dolžine barv in tako je v vsakem rastlinskem barvilu ujet presežek sončne energije. Saj vemo, da so najbolj zdrava živila z veliko antioksidanti, ki se skrivajo v intenzivnih barvah borovnic, rdeče pese, paprika, korenja, kurkume, špinače, jagod, češenj …
Hranila in naš odziv na sončne žarke
S pomočjo različnih vitaminov in antioksidantov lahko tudi okrepimo tudi svojo toleranco na sonce. Če ste pri tem pomislili na razne kapsule in podobno iz TV reklam, pomislite še enkrat. Vitalno sončno energijo lahko prejmemo le od živih živil. Poleg tega je v dobrem decilitru in pol korenčkovega soka beta karotena za kar štiri kapsule. Lahko torej korenček pojemo kar v solati? Žal ne. Ker je veliko hranil zaklenjenih v vlakninah, lahko z žvečenjem korenja izkoristimo le 1 % beta karotena. Če pa iz korenja sok iztisnemo s kakovostnim počasnim sokovnikom, lahko asimiliramo skoraj 100 % beta karotena. Odlična odločitev za krepitev naše sposobnosti izpostavljanja sončnim žarkom so še sokovi zelenja, špinače (ki vsebuje riboflavin oziroma vitamina B2 in E), rdeča paprika (ki vsebuje vitamin C) in ostalih živil s karotenoidi. Te sestavine poleg visokega nivoja vitaminov vsebujejo tudi energijo sonca.
Sok za sončne dni
(z njim si jih pričaramo tudi pozimi)
V počasnem sokovniku stisnemo sok iz:
– ½ rdeče paprike
– 2 korenčkov
– 2 pesti špinače
Dodamo sveže hladno stisnjeno laneno olje in takoj popijemo.
V soku ali poleg njega zaužijte tudi 1 do 2 jedilni žlici svežega lanenega olja. Tako bo telo lahko absorbiralo v olju topna vitamin E in provitamin A. Laneno seme ima namreč najvišjo prano med semeni. Nič čudnega, saj shranjuje energijo sonca in je kot sončno seme čislano že iz egipčanskih časov. Poleg tega je že Dr. Johanna Budwig ugotovila, da redno uživanje svežega hladno stisnjenega lanenega olja obnavlja našo naravno dano sposobnost sprejemanja sončne energije. Ljudje smo sončna bitja, saj lahko sprejmemo največ sončne energije, če so le naše antene vklopljene in na njih ni prahu.
Kako lahko sonce shranimo v živilih za zimo?
Procesi v našem telesu, še posebej prebava, potrebujejo veliko sonca in toplote. Pomanjkanje toplote v organih neposredno vpliva na njihovo pravilno delovanje. Za svoje zdravje lahko veliko storimo, če se naučimo telesu nenehno dodajati uskladiščeno svetlobo in toploto. Ta vidik je dobro upoštevati tudi pri načinu shranjevanja živil. Dejansko bi bilo najbolje čim več sadja, začimbnic in celo zelenjave posušiti. Tako živilom dodamo še en odmerek sonca. Pri tem se izogibajte temperaturi nad 42 °C, da se bo ohranilo kar največ vitaminov in bo živilo ostalo presno, živo. Ne škodi tudi, če se ravnamo po biodinamičnem koledarju in rastline naberemo v času, ko imajo uskladiščene največ sončne energije.
V najdaljših dneh leta ne zamudite sonca in ga poskusite tudi pravilno »konzervirati« za dolge zimske noči.
