Manca Razboršek
TO POMLAD IZBERITE LJUBEZEN
Toksična razmerja so tista, ki več ne omogočajo rasti, in v življenju največkrat nismo dobili pravih navodil, kaj storiti, kadar se znajdemo v takšnem razmerju. Večina ljudi se zaveda, da je pomlad odličen čas za razstrupljanje telesa in temeljito čiščenje stanovanja. Kaj pa vaši odnosi? V vsakodnevnih situacijah se na čustvenem nivoju nabere marsikateri madež, določena področja postanejo mrtva, zagrenjena in začnejo zastrupljati energijo odnosa. Zakaj ne bi za spremembo naredili pomladanskega razstrupljanja odnosov, da bodo lahko pognali novi občutki, sveža čustva in da bodo razmerja znova oživela in zacvetela?
V odnosu se je treba zazreti vase
Za zdravo, izpolnjujoče razmerje ne obstaja en sam recept, ki bi deloval za vse, saj smo si ljudje različni. Lahko pa pogledamo, kje se največkrat zatakne in zakaj toliko razmerij razpade. Razpad toksičnega razmerja je lahko tudi blagoslov in ne izguba. Vendar pa se tega ljudje največkrat zavedo šele kasneje, ko bolečina mine in čustvena napetost popusti. Preden iz strahu, bolečine ali jeze naredite ta impulzivni korak, raziščite, ali ste res v toksičnem razmerju ali pa še obstaja možnost, da skeleče rane razstrupite in zacelite.
Začeti je treba pri sebi. Ljudje, ki so vam zelo blizu, še posebej vaš intimni partner, vam odsevajo vaše najgloblje vzorce in vam kažejo, česa še niste pozdravili ali uravnovesili. Partnerstva so danes na težki preizkušnji, saj se je težko soočiti s svojo lastno senco, pogledati v svojo klet (podzavest) in odpreti omare z zaprašenimi okostnjaki. Odnosi predstavljajo ogledala, ki zrcalijo vaše zavedne in nezavedne miselne ter čustvene vzorce. Če vam odsev v ogledalu ni všeč, ni krivo ogledalo. Poglejte globlje vase in iskreno ocenite, kaj vam partner odseva.
Opravljenih je bilo že več raziskav, v katerih so obravnavali pare, ki jim uspevajo zdrava, izpolnjujoča razmerja. Znanstveniki so ugotovili, da ni toliko pomembno, kaj v partnerskih odnosih delamo prav, ampak je pomembneje vedeti, čemu se je v intimnem partnerstvu zdravo izogibati.
Neenakovredno razmerje, kjer eden od partnerjev prevladuje
Kadar je v razmerju eden od partnerjev dominanten, takšno razmerje ni zdravo. V razmerju se nikoli ne smete čutiti ujete ali nemočne. Ženske so še posebej nagnjene k temu, da se partnerjevim kapricam in načinu življenja prilagodijo na račun svoje svobode in tega, kar jim je v veselje. Ko začnete svoje konjičke prilagajati partnerjevim (največkrat zato, da bi preživeli skupaj več časa), ko se začnete vesti tako, kot je všeč partnerju, ko greste vedno na počitnice, kamor želi partner … ste naredili korak v neenakovredno razmerje.
Ali pa ste na drugi strani in zahtevate, da je vse tako, kot hočete vi. To so lahko že malenkosti, kot na primer način, na katerega mora biti zložena posoda, s katerim praškom se mora prati perilo in kateri riž se kupi v trgovini. Nezavedno vztrajate pri tem, da je vedno vse po vaše.
Iskreno in realno poglejte, kje v razmerju se izgubljate, kje se odrekate svoji svobodi na račun partnerja oziroma kje mora biti po vaše in nič drugače. Začnite popuščati. Vendar ne pri vsem naenkrat. Počasi, da se tudi partner lahko prilagodi novi situaciji.
Razmerje, ki naj bi vas dopolnjevalo
Vaših lastnih notranjih praznin vas ne more rešiti nihče na tem svetu in ni partner tisti, ki vam v življenje prinaša srečo in veselje. Kadar od partnerja pričakujete, da vas dopolni in da zapolni tisto, česar sami ne zmorete, mu nalagate ogromno breme, ki bo prej ko slej postalo pretežko.
Vaše notranje hrepenenje po nekom, ki bi vas dopolnil, je pokazatelj, da niste v stiku z vsemi deli sebe. Nihče na svetu vas ne more osrečiti. Nihče na svetu vas ne more brezpogojno sprejeti in ljubiti. Nihče na svetu vam ne more ponuditi varnosti. Vse to je vaša naloga.
Če od partnerja pričakujete, da vas bo dopolnil, to kaže na vaše prepričanje, da vam nekaj manjka in da potrebujete partnerja, ki bo praznino zapolnil. Dejansko pa je na vas, da svojo notranjo praznino zapolnite sami, da pozdravite svoje rane in prevzamete polno odgovornost za svojo čustveno dobrobit. Sami odkrijte, kaj vas osrečuje, sami sebe imejte neskončno radi, sprejmite se točno takšne, kot ste, in sami poskrbite za občutek varnosti in svobode.
Soodvisno razmerje
O soodvisnosti govorimo, kadar en partner ne more brez drugega in svoje želje ter potrebe podreja partnerju v zameno za občutke, ki jih ta nudi. Gre za izrazito pogojno ljubezen, ki odnos zastruplja na vseh nivojih. Partnerstvo se spremeni v trgovino: »Jaz dam tebi to, ti daš meni tisto.« Vse skupaj se spremeni v prepričanje, da je partner odgovoren za vaše dobro počutje. Sicer se zavedate, da so vaše potrebe pomembne, vendar v zameno, ker vi skrbite zanjo ali zanj, pričakujete, da bo on ali ona poskrbela za vas.
Še močnejši strup, ki se lahko razvije iz tovrstnega odnosa, je prepričanje, da vas partner potrebuje, saj bo brez vaše podpore in pomoči izgubljen. V odnosu ostajate, ker vas partner potrebuje, saj so njegove potrebe in življenje odvisni od vas. In v tem je moč. V tem najdete čustveno uteho; da ste potrebni na tem svetu, da imate namen in poslanstvo – poskrbeti za tega ubogega moškega ali žensko.
Idealistična pričakovanja
Popolnost je nevarna fantazija, saj nihče ni popoln. Zato bodite pozorni, kadar želite nekoga popravljati, ker naj ne bi bil dovolj popoln. Manj kot je v partnerstvu pričakovanj, bolj bo zveza uspevala.
Od zgodnjega otroštva se je v vaši glavi oblikovala predstava o partnerju. Kot otroci ste opazovali svoje starše in njihov odnos, kako se je oče obnašal do mame in obratno. Naučili ste se, kaj deluje in kaj ne ter s svojo otroško glavo razmišljali o tem, kako bo, ko boste odrasli. V vaših mislih se je izoblikovala nekakšna slika, ki se je v času pubertete še nadgradila z izkušnjami prve zaljubljenosti in mladostniške ljubezni.
Potem pa ugotovite, da partner ni to, kar želite. Preden ga začnete obtoževati, se najprej ozrite vase. Bodite avtentični, zbudite se, bodite to, kar ste, in dovolite njemu ali njej, da je to, kar je. Če so razlike nezdružljive, je čas za razmislek. Če pa mora vsak požreti malo svojega ega … Verjemite, da je nagrada lahko izpolnjujoč odnos in zato tega vredna.
Pomanjkanje odpuščanja ter pripravljenosti, da zaupamo
Ljudje velikokrat mislijo, da se zaupanja ne da več vzpostaviti, ko je enkrat porušeno. Sama definicija zaupanja je prepričanje, da so besede in dejanja osebe usklajeni in predvidljivi. To pomeni, da se na takšno osebo lahko zanesete, da bo delovala na predvidljiv način, ki je v skladu z nekim skupnim dogovorom.
Navadno se zaupanje v razmerju poruši zaradi enkratnega travmatičnega dogodka, ki pretrese oba partnerja. Toda ravno v takih dogodkih se skriva velik zaklad. Kadar sta oba dovolj zrela, da preučita vzroke in razloge, ki so do dogodka pripeljali, dobita priložnost, da na novo zgradita razmerje, ki ne bo vsebovalo trhlih elementov, ki so do dogodka pripeljali. To je naporen čas, a hkrati odlična priložnost za zdravljenje, negovanje odpuščanja in trening, kako ostati odprti in pretočni za ljubezen.
Odpuščanje ne pomeni, da pozabite, ampak da svojo bolečino sprostite in ji dovolite, da vas preplavi, se zjokate, jo izkričite, si dovolite jezo in razočaranje. Potem pa se z osebo usedete in pogovorite. Dovolite ji, da izrazi svoje mnenje, občutke in čustva. Poslušate. Sprejmete. In nato poiščete blagoslov, priložnost za rast in greste naprej.
Pasivno agresivna komunikacija
Gre za nebesedno agresijo, ki se odraža v negativnem vedenju, ignoranci in prikriti čustveni manipulaciji. Do te vrste agresije pride zaradi potlačitve čustev, ki potem izbruhnejo kot pikrost, cinizem ali očitki. Namesto da bi partnerju povedali, kaj vam ni všeč, zaradi strahu pred njegovim odzivom ne rečete ničesar, ampak najdete načine, kako mu odtegniti ljubezen in pozornost, ga zbosti tam, kjer boli, ali ga kako drugače kaznovati.
Takšen način obnašanja je alarm, da ste v toksičnem razmerju. Sploh, če to doživljate. Še huje, če to počnete! Za pasivno agresijo ni potrebe, ko nobenega partnerja ni strah izraziti svojih čustev in občutkov. Kadar je enega od partnerjev strah, da bo kritiziran, obsojan ali kako drugače negativno sprejet zaradi tega, kar čuti, pa se ta svoja čustva boji izraziti in svoje mnenje raje potlači. Odličen teren za pasivno agresijo.
Čustveno izsiljevanje
Načinov čustvenega izsiljevanja je več. Partner, ki izsiljuje, verjame, da je to edini način, s katerim si lahko zagotovi pozornost, naklonjenost, skrb in nego. Poznate ljudi, ki so nenehno nezadovoljni, ne glede na to, kaj zanje naredite? Kadar ne naredite tega, kar želijo, pa vam zbujajo občutek krivde, dolžnosti in strahu, da vam bodo svojo pozornost in naklonjenost odtegnili ali vas kakor koli drugače kaznovali.
Partner, ki čustveno izsiljuje, običajno najprej zahteva, da zanj nekaj naredite, nato zagrozi, kaj se bo zgodilo, če tega ne boste storili, na vas nenehno pritiska in vas opominja na to, da je to vaša dolžnost. Zbuja vam občutke krivde in vas straši s posledicami.
Ni treba posebej poudarjati, da tovrstno vedenje zastruplja odnos in je nedopustno. Postavljanje osebnih mej in sposobnost ocene realnih partnerjevih potreb sta ključnega pomena.
Tišina kot način kaznovanja
Odtegnitev pozornosti, umik in ignoranca so najhujše možne oblike kaznovanja. S tem en partner drugemu sporoča: »Ti zame ne obstajaš.« Ne samo v partnerstvu, ampak v katerem koli odnosu je to najhujša oblika trpinčenja. Ljudje smo družbena bitja in potrebujemo bližino, stik in komunikacijo. Če vaš partner ali vi tišino uporabljate kot način kaznovanja partnerja za storjena dejanja ali izrečene besede, je to eden najhujših strupov za vaše partnerstvo.
Užaljenost je lahko nevarna, še posebej, če je v kombinaciji z nezmožnostjo odpuščanja. Zato je pomembno, da se s partnerjem pogovarjate. V podjetjih je popolnoma običajno, da se na rednih sestankih pregleda, kaj je bilo narejenega in kaj ter kako se lahko še izboljša. Kaj pa v partnerstvih? Na zasebnem področju ljudje te prakse ne izvajajo, pa bi jo lahko. Tedenski pogovor, kjer partnerja pogledata, kaj je bilo v preteklem tednu v njunem odnosu dobrega in kaj lahko izboljšata, bi razrešil marsikatero težavo.
Toksično razmerje je torej mogoče razstrupiti in transformirati v izpolnjujoče, avtentično razmerje, ki vas podpira in v katerem je prostor za svoboden pretok ljubezni, veselja ter izpolnjenosti. Razstrupljanje partnerskega odnosa je prvi korak, ki ga naredite tako za svojo osebno rast kot za vajino skupno prihodnost. Z globljim razumevanjem sebe in partnerja se boste lažje odzivali na vsakodnevne situacije in poskrbeli, da se težave razrešujejo sproti. Najpomembnejše je, da ne čakate do konca, ko od razmerja ne ostane prav veliko. Partnerstvo lahko nadgrajujete že takrat, ko zaljubljenost še traja.
Učiti se o partnerstvu je morda komu slišati smešno, toda takrat, ko bo to nekaj povsem običajnega, bomo zaživeli v družbi srečnih ljudi v čudovitih razmerjih. Zakaj torej ne bi začeli že danes?
