Videti je, da tudi na ravni znanosti ponovno odkrivamo nekatere stvari, ki so bile v daljni preteklosti za večino ljudi samoumevne. Nekdaj so se namreč ljudje jasno zavedali medsebojne povezanosti, nenehne interakcije z naravo in vsemi njenimi elementi, v katerih so zaznavali nekakšno obliko življenja, tudi ko je šlo za stvari, ki smo jih kasneje začeli uvrščati k t. i. mrtvi naravi.
MINERALI SO ŽIVA BITJA
Ameriški učbenik Kemija, snov in vesolje tako življenja ne definira več na biološki ravni, ampak pravi takole: »Življenje je vzorec vedenja, ki ga opazimo pri kemijskih sistemih, ko dosežejo dovolj zahtevno obliko kemijskih spojev.« Na osnovi te opredelitve lahko kot živa bitja obravnavamo tudi minerale oziroma kristale, kakor imenujemo tiste minerale, pri katerih se razporeditev strukturnih atomov, ki tvorijo specifično geometrijsko pravilno mrežo, odraža tako, da formirajo različne oblike, ki so tudi navzven geometrijsko pravilnega videza. Če jih primerjamo s subjekti, ki veljajo za žive na biološki ravni, vidimo precej podobnosti, ki kažejo na iskro življenja v mineralih ali kristalih (v nadaljnjem besedilu minerali):
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!