Obred duhovnega in fizičnega očiščenja
Hoja po žerjavici je obred, ki po ustnem izročilu sodi v sam začetek časa. Na svetu obstaja veliko kultur oziroma področij, kjer se ta ritual izvaja. Ogenj ima namreč v duhovnosti že od nekdaj globok pomen očiščenja, preporoda in preobrazbe. V njem se skriva neverjetna moč, ki samo čaka, da jo odkrijemo.
Pomembna tradicija po vsem svetu
Ena izmed kultur, ki je močno povezana s simboliko ognja, so Kungi, Bušmani iz puščave Kalahari v Afriki, ki živijo kot nomadi. Ples ob ognju je zanje zelo pomemben ritual, ki ga izvajajo trikrat do štirikrat mesečno in je namenjen predvsem zdravljenju. Na njem sodelujejo plemenski zdravilci, ki z dosego transa usmerijo zdravilno energijo med ljudi, ki so potrebni zdravljenja.
Hoja po žerjavici pa je razširjena tudi drugje. V Grčiji v vasi Ayia Ellena slednja predstavlja letni ritual, ki doseže vrhunec spomladi na festivalu svetega Kostantina in svete Helene. Na Japonskem je v nekaterih šinto-budističnih templjih stalno prisotna kot duhovna izkušnja. Obstajajo tudi drugi načini stika z ognjem, kot so hoja po lavi ali razbeljenih kamnih, požiranje žerjavice in še kaj bi se našlo. Zapise hoje po žerjavici najdemo tudi v Bibliji v Pregovorih 6.28: »Lahko gre čez žerjavico in njegovi podplati ne bodo opečeni,« in v Izaiji 43.2: »Če pojdeš skozi ogenj, ne zgoriš in plamen ne ožge.« Svetega Ignaca so kanonizirali ravno zaradi njegove sposobnosti hoje čez ogenj, ne da bi se opekel.
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!