V zadnjem desetletju se je tudi v laični javnosti pojavil trend predstavljanja raziskav na temo preučevanja človeških možganov. V sled temu so se pojavile številne raziskave o tem, kako se glasbena dejavnost odraža na ravni delovanja naših možganov. Izvedene raziskave so v znanstveno-raziskovalnih in strokovnih vodah, pa tudi med širšo množico, obudile starodavne modrosti o skorajda čudežnih učinkih zvoka in glasbe.
Sodoben človek verjame samo otipljivim dokazom, ki primarno nagovarjajo človeški um. Pravzaprav je smešno, da je morala človeška vrsta prehoditi več kot 2000 let, da se zdaj ponovno vrača k izvoru. Sodobna nevroznanost namreč potrjuje vse tisto, kar so starodavne civilizacije intuitivno vedele in tudi s pridom uporabljale. Tudi na področju raziskovanja učinkov glasbe na človeške možgane je tako. Ideja povezovanja glasbe in možganov je sicer prisotna že kar nekaj časa, vendar se zdi, da so šele sodobne metode nevroznanosti, predvsem različne metode slikanja možganov (magnetna resonanca, pozitronska emisijska tomografija, magnetna encefalografija) omogočile vpogled v delovanje možganov. Sodobna tehnologija je pripomogla k temu, da si lahko tudi laik predstavlja, kaj se dogaja v možganih, ko poslušamo glasbo, ko nekdo igra inštrument, poje, ustvarja novo skladbo in tako dalje.
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!