Avtorica: Nataša Kogoj
OBUDITE SVOJO USTVARJALNOST
»V ustvarjalnem stanju je človek vzet iz telesa. V tem stanju doseže nekaj, kar je izven njegovega običajnega dosega; nato to pomeša s svojimi izkušnjami in iz tega se rodi nova umetnost.« – E. M. Forster
Psiholog in oče humanistične psihologije Abraham Maslow je postavil koncept hierarhije človekovih potreb, v katerem jih je jasno opredelil. Na vrh te hierarhične lestvice je med »potrebe biti« postavil človekovo potrebo po samouresničevanju, samopotrjevanju in ustvarjalnosti. Njegov koncept na neki način potrjuje tudi starodavno pojmovanje besede kreativnost, ki izhaja iz latinske besede creatio in so jo sprva uporabljali zgolj za dejanja Boga, kreatorja oziroma stvarnika in so jo šele v času renesanse povezali z dosežki človeka. Ustvarjalnost je nekaj, kar človek potrebuje za svojo samouresničitev in samorazvoj – je več kot zgolj zadovoljitev fizičnih, socialnih in čustvenih potreb. Človeku prinese samozavest, radost, veselje, izpolnjenost in samouresničitev. Kot smo navedli, gre torej za človekovo naravno potrebo, ki jo želi zadovoljiti.
Od začetka do končnega rezultata
Oče kreativnega razmišljanja Edward de Bono pravi, da kreativnost pomeni ustvarjati nekaj, česar še ni bilo. To mora imeti na koncu tudi uporabno vrednost in korist, saj nismo ustvarjalni zaradi ustvarjalnosti same, temveč zaradi končnega rezultata. Da pa smo lahko ustvarjalni, potrebujemo motivacijo in željo po ustvarjalnosti, kar je tudi najpomembnejše. Ko smo motivirani, skušamo biti ustvarjalni in iščemo možne rešitve, osredotočeni smo na iskanje odgovorov in možnosti, iščemo nove poti. Sposobnost za uresničevanje idej je veščina, ki se je lahko naučimo, pri tem pa sta potrebni vztrajnost in disciplina.
Pomembno je, da se zavedamo, da ustvarjalnost ni v domeni izbrancev. Vsak jo ima v sebi, če in kako jo izrazi, pa je odvisno od vsakega posameznika; nekateri so ustvarjalni na vsakem koraku, spet drugi morajo svojo ustvarjalnost poiskati v sebi. Ko govorim o ustvarjalnosti, mislim na ustvarjalnost v najširšem pomenu besede, ki se nanaša na vsakdanje življenje in okoliščine, in ne samo na umetnost, ki si jo večina predstavlja pod pojmom ustvarjalnosti. Ustvarjalnost pomeni tudi, kako se soočamo z vsakodnevnimi izzivi, kako rešujemo probleme, kako komuniciramo in kakšen odnos imamo do sebe.
Sama sem zelo hvaležna prijatelju dr. Ichaku Adizesu, ki mi je pokazal, kako se lahko ustvarjalnosti naučim, kako lahko vadim in se urim v njenem izražanju tudi pri vsakodnevnih opravilih in dogodkih. Ko sva se nekega dne peljala z letališča, me je vprašal, ali poznam kraje, skozi katere sva se peljala. Vprašanje se mi je pravzaprav zdelo neumestno – seveda poznam vse te kraje, saj sem se že neštetokrat peljala skozi njih. Nato pa mi je v nekem trenutku rekel, naj zavijem z avtoceste, in predlagal naslednjo igro: na vsakem križišču bova izmenično povedala, kam bova zavila (levo ali desno). Kakšno neverjetno presenečenje me je čakalo! Vozila sva se v isti smeri, a skozi zame popolnoma nove kraje; včasih sva se peljala čez travnike po kolovozni cesti, drugič sva se znašla v slepi ulici, se obrnila in potovala dalje. To je bila zame najlepša pot do doma. Spoznala sem, kako je lahko življenje bolj zanimivo in zabavno, če se osvobodim rutine, si dovolim biti radovedna, se prepustim otroku v sebi ter izrazim svojo ustvarjalnost – pa čeprav samo na poti domov.
ZA PRIKLIC USTVARJALNOSTI SI LAHKO POMAGAMO NA RAZLIČNE NAČINE:
POIŠČITE SE
Znana je zgodba Thomasa Alve Edisona (1847–1931), ki je izumil žarnico (narediti je moral na stotine in stotine poskusov, preden mu je uspelo). Ko je iskal nove ideje, možnosti in odgovore, je sam sedel v mirnem, tihem kotičku; v roki je držal kamen, ki bi ga s padcem na tla zbudil, če bi morda zaspal. Kaj se je v bistvu dogajalo? Edison je prešel v alfa stanje oziroma stanje globoke meditacije, v kateri se je povezal s seboj in svojim višjim jazom – oziroma če želite, povezal se je z nečim večjim, čemur bi lahko rekli Bog, stvarnik, energija, univerzum, življenje ali kaj drugega. V tem stanju je dobil nove ideje. V stanju stika s seboj smo namreč mnogo bolj odprti in ustvarjalni; v tem stanju si dovolimo, da začne bolj delovati naša desna možganska polovica, ki je zadolžena za ustvarjalnost, umetnost, abstraktno razmišljanje in nove, neuhojene poti. V tem stanju naši nevroni v možganih z avtoceste lažje zavijejo na stranske poti in nam pokažejo nove možnosti.
SPROSTITVENE TEHNIKE
Redna meditacija, vadba joge, dihalne vaje, či gong … so sprostitvene tehnike, ki pripomorejo k umirjanju misli. Tako se lažje odpremo, stopimo v stik s seboj in prisluhnemo svojemu notranjemu glasu, intuiciji. V takem stanju smo pretočni in pojavljati se začnejo nove ideje. Pomembno je, da si jih zapišemo in jim posvetimo vso svojo pozornost. Nobena ideja ni za v smeti – dobro je le, da med njimi izberemo tiste, ki se najbolj ujemajo z nami in našim vrednostnim sistemom, saj bomo tako še bolj motivirani, da jih uresničimo.
BODITE PRIPRAVLJENI
Za oživitev ustvarjalnosti je zelo pomembno tudi stanje oziroma stopnja našega navdušenja in pripravljenosti. Ali znamo in si dovolimo biti zavzeti in se osvoboditi starih vzorcev in rutine? Ali si dovolimo, da se izraža naš notranji otrok, ne glede na zahteve okolja, v katerem živimo? Namreč prav okolje je tisto, ki nas velikokrat ovira pri naši ustvarjalnosti, ko se sprašujemo: »Kaj bodo pa drugi mislili ali rekli, če bom …?«
TRDNA ODLOČITEV JE TISTA, KI ŠTEJE
Ustvarjalnost je pravzaprav tudi nevidna stran našega uspeha. Čim bolj smo ustvarjalni, tem večje možnosti uspeha se nam odpirajo. Vsi imamo svoje sanje in če si dovolimo vanje verjeti, namesto da se sprašujemo, kako jih bomo dosegli ali kaj bodo rekli drugi, in se ne omejujemo z ustaljenimi prepričanji, bomo mnogo bolj motivirani in našli bomo načine in ideje, ki nam bodo pomagale do njihove uresničitve.
ZDRAVA PREHRANA
In ne nazadnje je pomembno, da se zavedamo, kaj jemo. Da izbiramo zdravo, biološko pridelano hrano, čim več zelenjave in vlaknin, da se izogibamo mleku, mlečnim izdelkom in mesu. Zakaj? Znanstveno je dokazano, da prehrana in s tem prebava vplivata na naše razmišljanje, saj imamo v črevesju »druge možgane«. In če so ti »drugi možgani« zapacani, kar povzroča nezdrava, hitra hrana, bomo porabili toliko več energije za njeno presnovo in tako nam je bo bore malo ostalo za ustvarjalnost.
Seveda ima vsak izmed nas svoj pogled in v tem je tudi čar življenja. Vsak izmed nas je edinstven in s tem je edinstvena tudi njegova ustvarjalnost in izražanje le-te. Želim vam, da pogumno stopite naprej, živite sebe in svoje sanje in tako ustvarjate lepši svet za vse nas in naše zanamce.
