Avtorica: Nikolina Brkić
Ta intervju je namenjen vsem ženskam, pa tudi moškim, ki razumejo, da je biti sodobna ženska zelo zahtevna naloga. Živimo v svetu, kjer moramo biti pozorne na čas, službo, otroke, denar in odnose in pogosto ženskam enostavno zmanjka energije, da smo pozorne tudi nase. Zato si moramo zavestno vzeti čas, da se povežemo z delom sebe, ki se ima rad in se razume, s tistim delom, ki ve, da bo svet počakal in se prilagodil. Svetu namreč ne moremo dajati, če smo v sebi prazne. In prav to nas uči Ana Drevenšek, ki je pobudnica gibanja Rdeči Šotor, gibanja za ženske, ki si želijo obuditi žensko zavedanje sebe in se poglobiti v doživljanje vsega, kar jim pride na pot. Obenem predaja močno sporočilo tudi moškim, predvsem pa meni, da jim moramo biti hvaležne, ker se tudi sami iščejo, se ustvarjajo in nam podarjajo čudovito izkušnjo komplementarnosti!
»Če imamo ženske rdečešotorski prostor, kot ga imenujem, se poznamo, smo opolnomočene in nimamo slabe vesti živeti tako, kot nam veleva naše žensko telo in ženska psiha.«
Poznamo vas tudi pod imenom Ana Rdeči Šotor, ki izhaja iz vaše pobude za to gibanje. Kaj natanko je Rdeči Šotor?
Rdeči Šotor je nujen prostor za žensko. Ni nujno neka organizirana skupina kot naše Društvo Rdeči šotor – gre bolj za združevanje žensk na poseben način, z namenom zavestno negovati in ohranjati védenje o ženski izkušnji in modrosti, praznovati ženskost. Ker se je takšno združevanje v sodobnem času izgubilo in izkoreninilo, je vzniknilo mnogo organizacij, gibanj in pobud, kot je Društvo Rdeči šotor, ki poskušajo obuditi žensko zavedanje sebe, svojih specifičnosti, ritma in načina doživljanja življenja. Če imamo ženske rdečešotorski prostor, kot ga imenujem, se poznamo, smo opolnomočene in nimamo slabe vesti živeti tako, kot nam veleva naše žensko telo in ženska psiha. Tako smo tudi v polnosti opremljene za plodno delovanje v družbi, za plodne odnose z moškimi, za srečnejše materinstvo itd. Ko ženske rdečešotorski prostor izgubimo, postanemo kot osiroteli otroci, kot brezdomke, kot rastline brez korenin. Tavamo, izgubljamo se v zmedenih in protislovnih navodilih, kako biti ženska, in smo žrtve raznoraznih telesno in duhovno zatiralskih avtoritet.
Kakšen je namen Rdečega Šotora? Kaj ženske uči?
Rdeči Šotor je ustvarjen kot kraj, kjer ženske prejmemo negovanje, ki ga kot ženske nujno potrebujemo. Smo tisti del človeštva, ki poraja, iz katerega se stvari rojevajo. Potrebujemo veliko dušne hrane in počitka, da naša telesa ne usahnejo od izčrpanosti in da se naša dušna pokrajina ne izsuši. Rdeči Šotor želi v vsaki ženski, ki vstopi vanj, obuditi zavedanje o mehanizmih ženskega telesa – o menstrualnem ciklu, nosečnosti, porodu, materinstvu in menopavzi, o psiholoških procesih, ki te prehode spremljajo, in o duhovnih lekcijah, ki so posejane znotraj njih. V ženskah želi vzbuditi zavedanje, kaj pomeni živeti s temi prehodi, kakšne so njihove dragocenosti in kakšen prostor v našem življenju si zaslužijo. V patriarhalni družbi nam namreč ni vedno omogočeno, da živimo v ritmu, ki nam ga narekujejo naši krvni misteriji. Rdeči Šotor si želi ženskam pomagati tudi do več zavesti na področju specifične ženske psihologije. Večino psihologije so namreč ustvarili moški in po moškem modelu; Jung je bil ena od izjem in je govoril o specifičnih ženskih psihičnih procesih. Kot je ciklično in ustvarjalno naše telo, takšna je tudi naša duša. Procesi, ki se v njej vršijo, so drugačni kot v moški duši. Ne boljši, ne slabši, le drugačni. In končno, Rdeči Šotor goji občutek ženske svetosti. Obuja zavedanje o Ženskem obrazu Božjega in časti Božje tudi v njegovih Ženskih lastnostih. Na kratko bi lahko rekli, da Rdeči Šotor obuja čutenje in zaznavanje Boginje.
Zakaj po vašem mnenju ženske ne krvavijo več skupaj?
Ker živimo ločene od Narave, od naravne svetlobe, od naravnih ciklov in gibanja naravnih energij. Ker živimo ločene od modrosti svojega ženskega telesa in psihe. Ker ne gojimo več rdečešotorskega prostora, poleg tega smo oddaljile ena od druge in se ne čutimo več kot sestre.
Kako se lahko ženska najučinkoviteje poglobi vase v obdobju menstrualne krvavitve oziroma do kakšne mere bi se morala v tem času odmakniti od zunanjega sveta?
V času menstrualne krvavitve je idealno, da je ženska doma (v prihodnosti bomo to dosegle, tako kot smo porodniški dopust; le-tega pa bomo podaljšale na obdobje do treh let) in nima nobenih obveznosti in opravil. Najbolje je, če lahko počne to, kar resnično želi, in ne to, kar »mora«. Če ji ustreza, naj počiva, je obilno in hranljivo hrano, se telesno in duševno neguje; mogoče pa ji ustrezata gibanje in telesno izražanje, morda ples. Pomembno je, da vsaj dva dni posveti sebi in nezavednemu dovoli, da privre na dan skozi sanje, meditacijo, poglobljeno razmišljanje itd. To je vizionarski čas, ki daje odgovore na življenjska vprašanja in žensko usmerja na njeno avtentično pot, če mu to dovolimo.
»Menstrualne bolečine so krik maternice, ki ne more živeti v svojem ritmu. Niso znamenje, da ženska počne karkoli narobe, temveč so klic po več ljubezni, nežnosti in uvidevnosti do sebe.«
Menite, da menstrualne bolečine izhajajo iz duhovnih zavrtosti? Kako jih lahko odpravimo?
Menstrualne bolečine so krik maternice, ki ne more živeti v svojem ritmu. Niso znamenje, da ženska počne karkoli narobe, temveč so klic po več ljubezni, nežnosti in uvidevnosti do sebe. Vzroki za bolečine so zelo različni in ne bi bilo dobro, da posplošujem, saj lahko brez potrebe koga zmedem. Odpravljanje menstrualnih bolečin je najučinkovitejše, če se ženska poglobi vase, odkriva svoj resnični glas in svoje potrebe, ob tem pa telo podpre z različnimi terapijami.
Lahko ženska ženski v tem obdobju pomaga in kako?
Seveda. V času menstrualne krvavitve dobro dene prisotnost zavestne ženske, ki ve, kaj pomeni biti v menstrualnem času. Dobro je, če ženske postanemo uvidevne in damo ena drugi prostor, da se izražamo tako, kot nam narekuje faza našega menstrualnega cikla. Tako se bomo vse lažje sprejemale takšne, kot smo v določeni fazi cikla, in prispevale h kolektivnemu zdravljenju žensk.
Kakšna je v resnici močna ženska?
Močna ženska je kočljiv izraz; moč običajno napačno razumemo. Moč ne pomeni nujno trdnosti, čvrstosti, vzdržljivosti in pokončnosti. Prava moč je imeti sočutje do sebe do take mere, da se lahko v vsakem trenutku sprejemamo in se zavestno srečamo z vsakim občutkom, čustvom, situacijo ali procesom, v katerem se znajdemo. In da delujemo iz tega notranjega zavezništva s seboj in svojo avtentičnostjo. Tako tudi ustvarjamo prostor za druge, da lahko stopijo v stik s svojo avtentičnostjo, začutijo sočutje do sebe in se zdravijo.
»Močna ženska je kočljiv izraz; moč običajno napačno razumemo.«
Menite, da tudi zavest moških v sodobnem času raste in da vse bolj razumejo žensko energijo?
Seveda, zavest moških raste in to me zelo radosti. Moški se opogumljajo in raziskujejo pokrajine v sebi, ki so bile tisočletja nedotaknjene zaradi represije patriarhata. To je pogosto strašljivo delo, ki včasih daje občutek samoizničenja, in prav zato so moški, ki se podajo na to pot, zelo pogumni. Vse več je moških, ki to potovanje preživijo in tako pridobijo stik z globljim in bolj avtentičnim virom notranje moči. Posledično se bolje vživijo v drugačnost ženske, jo lažje spoštujejo in ji dajo prostor.
Ali sta po vašem mnenju sodobna ženska in moški lahko popolnoma enakopravna?
Zagotovo. Toda opozorila bi na globlji pomen enakopravnosti. V sodobnem času ta beseda ne more imeti le pravno-političnega pomena. Nujno se moramo zavedati njenega psihološkega pomena, kajti le od naše psihološke ozaveščenosti je odvisno, ali se bo človeštvo razvilo in trenutno krizo prebrodilo z več samozavedanja ali pa bo potonilo v tragediji lastnega nezavedanja. Enakopravnost v globljem pomenu pomeni, da imata tako moški kot ženska duševni prostor, da se izražata v skladu s specifikami svojega telesa (fiziologije) in svoje psihe, da lahko živita v sebi lastnem ritmu in v skladu s svojim doživljanjem. Resnična enakopravnost pravzaprav pomeni resnično duševno osvobojenost človeštva, pravno-politični aspekti pa so le naravna posledica, ki naj bi sledila tej notranji evoluciji.
Ženske ozaveščate in jim predstavljate prostor, v katerem se lahko povežejo same s seboj. Kakšno pa je vaše sporočilo moškim?
Moje sporočilo moškim je, da jih ženske spoštujemo, da spoštujemo njihove specifične bitke in procese, v katerih so se znašli zaradi zgodovinskih okoliščin, in da se bomo potrudile te procese razumeti in s sočutjem ustvariti prostor zanje. Moške prosimo za razumevajoče postopanje, kajti ženske se po večtisočletnem spanju prebujamo v zavedanje sebe, še vedno tipamo in iščemo, včasih še same ne znamo ubesediti, kaj se nam dogaja. Kot pravijo stari Indijci, ženska je Shakti – divji, energičen, ustvarjalen, dinamičen in nepredvidljiv aspekt Božjega, moški pa je Shiva, steber notranje zavesti, ki ne izgubi osredotočenosti na bistveno. Prav tako se moškim zahvaljujemo, da so, da se iščejo, da se ustvarjajo in da nam podarjajo čudovito izkušnjo komplementarnosti!
»Moški in ženska sta bila kruto ločena od srečnega sobivanja zaradi represije zdaj moške zdaj ženske energije, zaradi izkrivljanja moške in ženske energije in širjenja neresnic o njuni resnični naravi.«
Menite, da sta moška in ženska energija ločeni ali pa so za njun ločen obstoj krivi drugi dejavniki? Ali slaba ženska energija vpliva tudi na moškega?
Moška in ženska energija sta globoko prepleteni, sta komplementarni. Ena brez druge ne moreta obstajati. Sta v globokem ljubezenskem odnosu. Med moškim in žensko naj bi vladalo zaupanje, medsebojno zaznavanje v človečnosti, pa tudi tisti skrivnostni naboj, ki neguje komplementarnost. Moški in ženska sta bila kruto ločena od srečnega sobivanja zaradi represije zdaj moške zdaj ženske energije, zaradi izkrivljanja moške in ženske energije in širjenja neresnic o njuni resnični naravi.
Potlačena ali izkrivljena ženska energija seveda vpliva na moško energijo in obratno. Izkrivljena moška energija patriarhata je žensko energijo popolnoma izčrpala. To se dogaja tudi na individualnih ravneh. Vendar je treba opozoriti, da se zdravljenje v odnosih zgodi, ko se najprej spravimo z notranjim nasprotnim principom – ko ženske najdemo notranjega moškega (animusa) kot zaveznika in ko moški odkrijejo svojo notranjo žensko (animo) kot zaveznico. Vsak posameznik mora za to prevzeti odgovornost. V odnosu ni ženska odgovorna za žensko energijo in moški ni odgovoren za moško energijo. Vsak mora v sebi najti obe energiji, ploden odnos pa sledi tej notranji transformaciji.
Kako lahko moški olajša proces, skozi katerega gre ženska med menstrualnim ciklom?
Moški lahko veliko pripomore k opolnomočenju ženske tako, da jo sprejme kot spreminjajočo se, fluidno, dinamično, vedno drugačno in se ob tem uči v tem videti dragocenost, priložnost za poglobitev, kontemplacijo in rast. Moški lahko veliko pripomore s spoštljivim odnosom, poskusom razumevanja in ustvarjanja prostora za žensko, da se lahko izrazi v svoji resnici in da se ji ni treba prilagajati, da bi bila manjši izziv zanj. Seveda velja tudi obratno.
Kdaj in kako ste začutili svoje poslanstvo?
Mislim, da je poslanstvo nekaj, kar je znotraj nas od nekdaj in ga na neki način ves čas čutimo. Postajamo le bolj in bolj zavestni tega, kaj točno je; njegova vizija se kristalizira celo življenje. Toda če moram izbrati trenutek, je to v času mojega osemnajstega leta, ko sem se odločila postati doula – obporodna spremljevalka. Tedaj se mi je odprl svet ženskih misterijev.
Kaj je doula in kaj je njen namen?
Doula (izgovarja se dula) pomeni v grščini žensko, ki služi. Doula je obporodna spremljevalka. Par, družino ali žensko spremlja v času nosečnosti, poroda in zgodnjega poporodnega obdobja. Je kot obliž na rane sodobnega porodnega sistema, ki iz prehoda v starševstvo prepogosto odvzame človeškost, svetost in dostojanstvo. Ženski oziroma paru nudi občutek varnosti in zanesljivosti v sistemu, ki jima večinoma ne nudi verodostojnih informacij in večinoma ne podpira fiziološkega procesa nosečnosti, poroda in njunega resničnega dostojanstva. Nudi čustveno oporo, pomoč pri informiranju in opolnomočenem odločanju. Je podporni element, ki ga sodobne družine močno potrebujejo.
Kje ste za doulo šolali in kako to šolanje poteka?
Za doulo sem se izobraževala v angleškem združenju Nurturing Birth. Osnovno izobraževanje za doulo je različno dolgo, običajno nekaj intenzivnih dni. Izobraževanje se seveda nadaljuje z obiskovanjem različnih konferenc in seminarjev na temo poroda, nosečnosti, poporodnega obdobja in s prebiranjem literature, izobraževanjem in usposabljanjem na podpornih področjih – psiholoških in terapevtskih. Letos sem začela izobraževanje na področju pre- in perinatalne psihologije in terapije.
Ali spolnost in s tem porod ženski ponuja nekaj več kot priložnost za transformacijo? Kje v tej zgodbi stoji moški?
Spolnost je bolj domena ženske kot moškega, saj je ženska yoni (vagina) bolj kompleksno povezana z možgani. Ženska spolnost dojema globlje, prepleteno z duševnostjo in duhovnostjo. Žensko telo se v spolnosti izraža drugače kot moško – je bolj skrivnostno in manj neposredno – in spolno ga prebudijo večinoma stvari, ki niso neposredno povezane z vzburjenjem. Zato je ženska na področju spolnosti nekakšen kompas za oba. Moški s tem seveda veliko pridobi – globljo izkušnjo, razširjeno spoznavanje sebe in tudi drugih aspektov spolnosti, ne le telesnega.
Naloga vsake sodobne ženske je, da se trdno odloči poslušati svoje telo, dušo, potrebe in svoj ritem ter si notranje obljubi, da ne bo več dovolila, da se v spolnosti ali pa pri porajanju prekorači njene meje, da se jo na subtilne načine zlorabi. Ko ženska zares zapluje z valom svojega lastnega ritma v spolnosti in med porajanjem, se zgodi nekaj skrivnostnega in izjemno močnega: ženska postane Svečenica, portal k Boginji. Njena spolnost (spolnost v najširšem pomenu besede) postane obnova življenjsko nujne vezi z Božjim virom in le še obstransko reproduktivna funkcija.
