Obred duhovnega in fizičnega očiščenja
Hoja po žerjavici je obred, ki po ustnem izročilu sodi v sam začetek časa. Na svetu obstaja veliko kultur oziroma področij, kjer se ta ritual izvaja. Ogenj ima namreč v duhovnosti že od nekdaj globok pomen očiščenja, preporoda in preobrazbe. V njem se skriva neverjetna moč, ki samo čaka, da jo odkrijemo.
Pomembna tradicija po vsem svetu
Ena izmed kultur, ki je močno povezana s simboliko ognja, so Kungi, Bušmani iz puščave Kalahari v Afriki, ki živijo kot nomadi. Ples ob ognju je zanje zelo pomemben ritual, ki ga izvajajo trikrat do štirikrat mesečno in je namenjen predvsem zdravljenju. Na njem sodelujejo plemenski zdravilci, ki z dosego transa usmerijo zdravilno energijo med ljudi, ki so potrebni zdravljenja.
Hoja po žerjavici pa je razširjena tudi drugje. V Grčiji v vasi Ayia Ellena slednja predstavlja letni ritual, ki doseže vrhunec spomladi na festivalu svetega Kostantina in svete Helene. Na Japonskem je v nekaterih šinto-budističnih templjih stalno prisotna kot duhovna izkušnja. Obstajajo tudi drugi načini stika z ognjem, kot so hoja po lavi ali razbeljenih kamnih, požiranje žerjavice in še kaj bi se našlo. Zapise hoje po žerjavici najdemo tudi v Bibliji v Pregovorih 6.28: »Lahko gre čez žerjavico in njegovi podplati ne bodo opečeni,« in v Izaiji 43.2: »Če pojdeš skozi ogenj, ne zgoriš in plamen ne ožge.« Svetega Ignaca so kanonizirali ravno zaradi njegove sposobnosti hoje čez ogenj, ne da bi se opekel.
Znana je zgodba o Nebukadnezerju, ki je vrgel v peč Šandraka, Mešaka in Abednega, ki so dokazali močno povezanost z božanskim, saj v ognju niso zgoreli. Rimljani so bili oproščeni davkov, če so dokazali, da lahko hodijo po žerjavici, ne da bi se opekli.
Slovenci in hoja po žerjavici
V Slovenijo je ritual hoje po ognju (žerjavici) prišel v prejšnjem stoletju in se je izvajal v manjšem obsegu. Prakticira se ga kot fizično in duhovno izkušnjo, a vedno v družbi izkušenega mojstra. Božanstvo ognja nas pokliče in ko enkrat izkusimo njegov učinek, se k njemu vedno znova vračamo z dušo in telesom. Seveda odgovorno in z velikim spoštovanjem.
Najstarejši ritual, ki se je ohranil vse do danes
Lahko trdim, da je hoja po žerjavici eden izmed najstarejših in najbolj razširjenih ritualov. Rituali hoje po žerjavici izhajajo iz različnih kulturnih in duhovnih tradicij. Veliko udeležencev povezuje uspešnost hoje z naklonjenostjo svetnikom, kozmičnim inteligencam in psihofizično močjo, ki se pojavlja v njihovem času življenja (kulturnem in duhovnem). Hojo po žerjavici srečamo z osnovno duhovno prakso in je razširjena kot sam religiozen impulz. Osebno je ne povezujem z nobeno religijo, čeprav jo uporabljajo v več različnih.
Hoja po žerjavici je obred čiščenja fizičnega in duhovnega telesa. V preteklosti se je izvajala na različne načine, a vedno z namenom zdravljenja duše in telesa. Izvajali so jo večkrat mesečno in bi jo lahko primerjali z obiski današnjih obredov različnih religij.
Veliko več kot samo preizkus lastne moči
Hoja po ognju ni samo preizkus lastne moči, ega, dokazovanja drugim in sebi, ampak je lahko veliko več. V svojem bistvu je duhovna izkušnja, s katero lahko zelo hitro zrastemo na osebnem področju, zato jo imenujem pradavni eksperiment premikanja meje možnega. Z njeno izkušnjo postane nemogoče – mogoče. Med hojo po žerjavici lahko vsak posameznik odloži strahove, obremenitve, prepričanja, vzorce, negativna čustva, dvome in nasploh vse, kar ga ovira na poti k osebni in duhovni sreči ter pri izboljšanju kvalitete življenja. Ritualno pripravljen ogenj z duhovno naravnanostjo omogoči, da v čim krajšem času dosežemo spremembe.
Nikoli brez mojstra
Duhovna izkušnja je ključnega pomena in je glavni namen hoje po žerjavici, ki je smiselna le v družbi izkušenega mojstra. Slednji je usposobljen, da posameznika skozi to izkušnjo vodi in pri tem poskrbi, da vse poteka pravilno. Le tako se lahko oseba popolnoma prepusti, čustveno, mentalno ter fizično očisti, sinhronizira in postavi sebe na prvo mesto. Obred nam pomaga najti stik s svojo dušo in telesom, z njim pa se začne tudi duhovni razvoj. Veliko udeležencev začne prepoznavati, kaj je prav in kaj je narobe. Začnejo prepoznavati resnico od laži.
Usklajeni z ritmom narave
Hoja po žerjavici je obred čiščenja. Vedno smo usklajeni z ritmom narave in tako poteka tudi naše čiščenje. Izvaja se v različnih obdobjih leta. Priporočam jo takrat, ko pridemo na razpotje in ne vemo, kako in kaj. Zelo koristna je kot pomoč pri psihofizičnih boleznih, po operacijah kot razstrupljanje telesa, pri dvigu imunskega sistema in pri raznih zdravstvenih težavah. Na podplatih imamo namreč akupunkturne točke, preko katerih energija ognja vstopi v naše fizično telo, ga zbudi in s tem pomaga pri raznih zdravstvenih težavah, tako preventivno kot kurativno. A naj se še tako trudimo opisati vse razloge, zaradi katerih je hoja po žerjavici priporočljiva, boste to zares dojeli šele, ko se boste rituala udeležili sami.
Edvard Berginc – Ogungbemi, mojster hoje po žerjavici, terapevt, reiki mojster
