Moksibustija je metoda zdravljenja v Tradicionalni kitajski medicini (v nadaljevanju TKM), ki se lahko izvaja kot samostojna terapija ali v kombinaciji z akupunkturo. Njena zgodovina in razvoj se pišeta že vsaj 2.500 let, saj je od leta 581 pr. n. št. razkrita že prva literatura o tem čudodelnem zdravljenju. Moksa predstavlja vrsto kitajskega divjega pelina, ki je najpogosteje zvit v obliko cigare. S tlečo mokso ogrevamo določene predele telesa ali akupunkturne točke, ki so preko kanalov (meridijanov) povezane z našimi notranjimi organi. Meridijani in kolaterale so tako poti komuniciranja naše notranjosti (notranjih organov) s površino telesa. V TKM pravimo, da se po meridijanih pretaka vitalna energija Qi, ki ima moč, da po ožilju potiska Kri. Kri in Qi sta komplementarni par, ki se med seboj stimulirata in nadzorujeta. Eden brez drugega ne moreta obstajati, zato pravimo, da sta kakor Yin in Yang, elementa neskončne manifestacije in porajanja. Za izvajanje moksibustije je tako dobro poznati sistem meridijanov in akupunkturnih točk.
Vzpostavljanje ravnovesja – telo kot celota
Po teoriji TKM ima moksa dvojni učinek na telo: tonificiranje in segrevanje, ki spodbujata gibanje, aktivnost in prožnost Krvi, vitalne energije Qi, meridijanov, notranjih organov, tkiv, mišic in okončin. Tonifikacija poskrbi za boljšo hranljivost organov in tkiv, medtem ko segrevanje pospešuje cirkulacijo in s tem detoksikacijo telesa. Rezultat je vzpostavitev harmonije in ravnovesja celotnega organizma.
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!