Svetlobno onesnaženje je vsak neposredni ali posredni vnos svetlobe v naravno okolje, kar povzroči povečanje naravne svetlosti okolja. Slovenija je predvsem po zaslugi astronomov in ostalih naravovarstvenikov precej napredna v boju proti svetlobnemu onesnaženju, tako da imamo že od leta 2007 celo državno uredbo, ki urejuje to področje.
Svetlobno onesnaženje so pričakovano najprej opazili opazovalci nočnega neba. Tako se že iz 80. let prejšnjega stoletja po svetu pojavljajo gibanja, ki skušajo to onesnaženje zmanjšati. V Sloveniji so prvi astronomi začeli opozarjati na povečanje svetlosti nočnega neba v drugi polovici 90. let, saj se je takrat v Sloveniji postavljalo ogromno nove razsvetljave, svetlobno onesnaženje pa je postajalo vse bolj moteče tudi na podeželju, kjer so navadno postavljeni astronomski observatoriji. Leta 2001 je Državni zbor RS izdal javno predstavitev mnenj o svetlobnem onesnaženju okolja, leta 2007 pa se je sprejela že prej omenjena Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Sredi 90-ih sem bil še najstnik, leta 1994 pa sem dobil svoj prvi teleskop. Nočno nebo je bilo čudovito že na domačem vrtu v Šempetru pri Gorici, a ni minilo dolgo, da je lokacija postala neuporabna. Nova vpadnica v Šempeter, nova Šempetrska obvoznica in kolesarska steza neposredno pred naseljem so s premočno razsvetljavo odpihnile vse zvezde iz domačega neba. Na srečo sem kmalu dobil vozniško dovoljenje, zato mi ni bilo težko umaknit vsiljeni svetlobi na podeželje, kjer jo je bilo manj, in za nekaj časa problem odmislil.
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!