Avtorica: Astrologinja Gordana
LUNA, NAŠA STALNA SPREMLJEVALKA
Luna – magična, mistična, včasih okrogla, včasih komaj opazna – buri duhove in domišljijo. Neverjetno lepo je zreti v nebo, jo opazovati v vsej njeni veličini in s hrepenenjem ugotavljati, kam potuje in od kod prihaja. Če vanjo dolgo zremo, nas odnese, umirimo se in imamo občutek, da smo priča čudežu, ki je enkraten v svojem trenutku. V sebi pa vemo, da se bo zgodi spet in spet, vse do večnosti in še dlje. A nam ni mar. Pomembno je le, da je tukaj in zdaj in mi z njo, ujeti v sanje in hrepenenje.
Luna je stalna spremljevalka Zemlje in je njen naravni satelit. Razdalja med Luno in Zemljo niha zaradi elipsaste poti, ki jo opravlja Luna, ki je od Zemlje oddaljena od 357.000 km do 406.000 km. Zemljo obkroži v približno 27-ih dneh. Luna se tako kot Zemlja vrti okoli svoje osi, njuno vrtenje pa je usklajeno. To je razlog, da nam Luna vedno kaže isto stran – kakšna je Lunina druga stran, je za nas velika uganka. Sonce osvetljuje Luno, zato jo tudi vidimo, osvetljena je samo polovica njenega površja. Ko jo opazujemo, se zaradi kroženja videz Lune spreminja, kar imenujemo Lunine mene: ščip ali polna Luna, zadnji krajec, mlaj in prvi krajec. Najlepše je polno Luno opazovati na obzorju, ko je največja in najmogočnejša. Astronomi še vedno ne znajo pojasniti, zakaj je tako, vendar so prepričani, da to ustvarijo naši možgani.
Ta vsebina je namenjena le naročnikom na vsebine. Postanite naročnik tudi vi!
Za dostop do vsebine sklenite naročnino. Izplača se!